Ozemeljska cena pridruževanja Ukrajine

Ukrajina, Rusija in članice EU bodo plačale visoko ceno nove geopolitične realnosti, ki se v Ukrajini vzpostavlja zaradi zavračanja kompromisnih rešitev in vztrajanja na širjenju evropske trgovine na vzhod.

Večina medijev, ki je spremljala vrhunsko srečanje v Minsku je svoje poročanje zožilo predvsem na iskanje rešitev za vojno v Ukrajini. K tem je s svojo izjavo, da se v Minsku pravzaprav odloča o miru in vojni ne samo v Ukrajini, pač pa vsej Evropi, pripomogel tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Že dan po srečanju, ko je Rusija s pomočjo svojih vojakov, ki se v Ukrajini po poročanju upornikov nahajajo “na dopustu” (ker raje pomagajo bratom kakor da bi se sončili na plažah) odprla tretjo fronto v smeri Mariopula pa je postalo jasno, da so bila velika medijska pričakovanja v tem pogledu popolnoma zgrešena. Vojne seveda ni mogoče ustaviti, v kolikor ni mogoče odstraniti ekonomskih in političnih razlogov, ki so do nje tudi pripeljali. V Minsku pa se je znova pokazalo, da sta obe strani – EU s podporo ZDA na eni in Rusija na drugi – še daleč in morda vse dalje od pristanka na skupno, kompromisno rešitev ukrajinske krize. Več>>

Vojna v Ukrajini namreč, kot so spoznali tudi nekateri zahodni analitiki, ni že na koncu, pač pa se nahaja šele na svojem začetku. Tudi v Ukrajini naj bi že prevladovalo prepričanje, da bo morda trajala “še najmanj eno leto”. Tudi zato je bilo škoda, ker je večina svetovnih medijev skoraj v popolnosti prezrla nekatera sporočila, ki jih je v Minsku - predvsem vodji evropske diplomacije Catherini Ashton - povedal Vladimir Putin. Na prvem mestu to velja za njegovo oceno, da “krize v Ukrajini ne bo mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi.” V večmesečnih napadih ukrajinske vojske, v katerih je umrlo več kot 2000 ljudiv ukrajinske sile v “antiterorističnih operacijah” namreč niso uspele zasesti Luganska in Donecka, sedaj pa se nahajajo v defenzivi zaradi hitrega napredovanja upornikov, ki so zasedli Novoazovsk in napredujejo tudi iz smeri Luganska in Donecka.

Cena, ki jo plačuje Ukrajina zaradi odločitve za podpis pridružitvenega sporazuma z EU pa očitno ne bo samo ozemeljska, pač pa tudi ekonomska. Pravzaprav bo ozemeljska zato, ker kompromisna rešitev ni bila odkrita za ekonomske probleme, ki jih je sprožila pridružitev Ukrajine EU. Ključen trenutek za to naj bi se zgodil septembra, ko bo EU s svojo odločitvijo začasno uveljavila sporazum z Ukrajino, ki sicer čaka na ratifikacijo in ga morajo ratificirati vse članice EU. V Minsku je ruski predsednik Vladimir Putin na primer predstavil številne zanimive podatke o izgubah, ki bodo prizadele Ukrajino in Rusijo zaradi odločitve, pred katero najvišji predstavniki EU niso našli kompromisne rešitve z Rusijo. Samo prehod ukrajinskega gospodarstva iz industrijskih in drugih standardov Skupnosti neodvisnih držav (CIS) na standarde EU naj bi namreč ukrajinsko gospodarstvo stalo 165 milijard dolarjev, medtem ko naj bi Rusija zaradi istega razloga izgubila okoli 2,7 milijarde dolarjev. Vstop Ukrajine na trg EU in istočasno zapiranje trga Carinske unije in skorajšnje Evrazijske Unije (ki bo nastala 1. Januarja naslednje leto) pred izdelki iz Ukrajine bo prizadel tudi gospodarstvi Belorusije in Kazahstana. “Po najbolj zadržanih ocenah bo škoda za rusko gospodarstvo okoli 100 milijard rubljev. Prizadeti bodo celotni industrijski sektorji ter kmetijstvo, kar bo imelo posledice na gospodarsko rast in nezaposlenost,” je dejal Putin. Še podrobnejše podatke je podala Civilna iniciativa, nevladna organizacija, ki jo vodi nekdanji ruski finančni minister Aleksej Kudrin. Rusija naj bi tako v naslednjih letih letno izgubila do 5 milijard dolarjev zaradi zmanjšanja izvoza. Izgube v finančnem, kreditnem in nepremičninskem sektorju pa naj bi znašale okoli 45 do 50 milijard dolarjev, če bo Ukrajina zavrnila plačilo svojih dolgov Rusiji, sprejela restrikcije glede poslovanja z ruskimi entitetami in bo zaplenila ruske depozite in lastnino. Med leti 2015 in 2018 bo po drugi strani Ukrajina izgubila do 100 milijard dolarjev, v kar je vštetih tudi okoli 8 milijard dolarjev, ki jih letno zaslužijo ukrajinski delavci, ki začasno delajo v Rusiji in katerih delovne vize bi lahko bile prekinjene. Ukrajina bi izgubila okoli 4,2 milijarde dolarjev tudi v primeru prekinitve dobav plina iz Rusije, okoli 3,7 milijarde zaradi višjih cen plina, 2 milijardi zaradi umika ruskih investitorjev z ukrajinskega trga, 1,6 milijarde dolarjev zaradi odsotnosti ruskih turistov v Ukrajini in 400 milijonov zaradi prekinjenih odnosov med ruskimi in ukrajinskimi transportnimi podjetji.

Vse to bodo posledice sporazuma o pridružitvi z EU, ki ga je Ukrajina podpisala z EU v dveh delih – političnega 21. marca, mesec dni po prevratu v Kijevu, ekonomskega pa 27. junija. Dva tedna po ratifikaciji sporazuma s strani ukrajinskega parlamenta bo vzpostavljeno območje svobodne trgovine med Ukrajino in EU. Ker ima Rusija z Ukrajino podpisanih okoli 400 bolj ali manj prostocarinskih sporazumov, bi to pomenilo odprta vrata za ponoven izvoz evropskih izdelkov v Rusijo preko Ukrajine. Prav zato bo Rusija prisiljena odpovedati te sporazume in na celotne sektorje ukrajinskega gospodarstva uvesti “običajne” carine, zaradi katerih ti izdelki ne bodo več konkurenčni na ruskem trgu. To seveda nujno pomeni popoln zaton velikega dela najpomembnejše težke in vojaške industrije, ki se nahaja v uporniških regijah. “Zaradi spoštovanja določil sporazuma o prosti trgovini v območju Skupnosti neodvisnih držav bomo prisiljeni odpovedati preferencialni status za uvoz izdelkov iz Ukrajine. Želel bi poudariti, da ne bomo izvajali diskriminacije zoper kogarkoli, pač pa bomo prisiljeni uvesti samo običajen režim trgovanja za Ukrajino; istega, ki je v veljavi tudi za poslovanje med Rusijo in EU,” je dejal Putin. Ruski predsednik se sicer zavzema za “več sodelovanja” med Belorusijo, Kazahstanom, Rusijo, Ukrajino in članicami EU, vendar ocenjuje, da je zaradi sporazuma Ukrajine in EU to sedaj zelo težko izvedljivo.

Trg Skupnosti neodvisnih držav za Ukrajino predstavlja 30 odstotkov izvoza (okoli 50 milijard dolarjev). Delež ruskega kapitala v ukrajinskem bančnem sistemu pa predstavlja 32 odstotkov. Rusija se sicer zavzema za enoten ekonomski prostor “od Lizbone do Vladivostoka”, a ob sedanji politiki EU in poskusu pridruževanja posameznih članic nekdanje Sovjetske zveze v prostocarinsko območje EU je bolj verjetno, da bo spopad za ekonomski prostor pripeljal tudi do novih ozemeljskih delitev. Osamosvojeni deli Ukrajine so že sprejeli odločitve o veljavnosti podpisanih sporazumov z državami CIS-a. Delitev bi zato lahko bila ekonomska in hkrati ozemeljska – sporazum Ukrajine z EU bo tako veljal za revnejši, agrarni ukrajinski »zahod«, ne pa za industrijsko pomemben »vzhod«, kjer ga ne bodo izvajali, ker bo v veljavi dosedanji režim. To je že opazno na jugu Ukrajine, kjer po izgubi Krima Ukrajina pospešeno izgublja še preostali del svoje črnomorske obale.