Darja Kocbek

 |  Ekonomija

Španski kunci trpijo za Armanija

Trgovina s kunčjimi kožuhi na globalni ravni cveti

Enotnih pravil za zaščito živali, ki jih človek redi zaradi kožuhov, v Evropi ni. Bruselj je napisal le priporočila, ki jih članice lahko upoštevajo ali pa tudi ne.

Enotnih pravil za zaščito živali, ki jih človek redi zaradi kožuhov, v Evropi ni. Bruselj je napisal le priporočila, ki jih članice lahko upoštevajo ali pa tudi ne.
© focus.de

Na prvi pogled je kup videti mehek in puhast. Toda kdor video posnetek gleda dalj časa, ugotovi, da gleda dele kože in mrtve kunce v velikem zabojniku za odpadke nekje v Španiji. Kup se vedno znova rahlo premakne, saj v njem ležijo še živi kunci, ki so bili premajhni ali preveč suhi za rejo. Nekateri še brcajo, nekateri še šibko dihajo. Organizacija za varstvo živali Animal Equality sporoča, da so preživeli klanje s kovinskimi palicami. Ti kunci se ure, nekateri tudi dneve mučijo, preden podležejo poškodbam. VEČ>>

Novinarji spletne izdaje časopisa Die Zeit so prišli do posnetkov in fotografij, ki so rezultat dveletne skrivne preiskave, ki jo je organizacija Animal Equality opravila pri 70 farmah kuncev v Španiji. V družbi Curticub, ki je eden od najpomembnejših španskih trgovcev s kožuhi, pravijo, da od teh farm kupujejo kožuhe najbolj znani proizvajalci luksuznih dobrin Burberry, Armani in Marc Jacobs. Curticub sodeluje s 40 od 70 preiskanih farm, prvi mož te družbe je aktivistom Animal Equality, ki so se mu predstavili kot 'poslovni partnerji', dejal, da letos izdelujejo bele krznene obrobe za Christiana Diorja. Te so predvidene za puloverje s kapuco in jakne za otroke. Dior, ki je ocenil, da so posnetki strašljivi, trdi, da ne uporablja kunčjega krzna in da družbe Curticub ne pozna.

Trgovina s kožuhi na globalni ravni cveti. Promet z njimi se je po podatkih panoge med letoma 2000 in 2010 povečal za 70 odstotkov na več kot 14 milijard dolarjev. Zlasti proizvajalci luksuznih blagovnih znamk se krznu nočejo odpovedati. Burberry recimo za 4.795 evrov prodaja jakno iz kunčjega krzna s polnilom iz kašmirja. Kupcem zagotavlja, da je narejena iz 100-odstotne kunčje dlake iz Španije. Kupci na podlagi videza seveda ne morejo ugotoviti, kako je ta bila pridobljena.

Posnetki varuhov živali pa kažejo scene, ki jih je težko gledati. V farmah kunce zgrabijo za zadnje noge in jih tolčejo ob kovinske ograje ali nadzidke, da je klanje cenejše. Nekatere živali ubijajo z udarcem po glavi. Te umrejo šele po nekaj udarcih. V kletkah so žive živali skupaj s trupli umrlih. Nekateri kunci so tako pod stresom, da si drug drugemu trgajo ušesa. Na posnetkih so kunci, ki imajo na glavi odprte rane. Teh nihče ne oskrbi, zato živali v mukah hirajo. »Videli smo živali, ki so se opotekale, ki so imele prednji del glave otečen zaradi vnetij,« poročajo aktivisti Animal Equality.

Enotnih pravil za zaščito živali, ki jih človek redi zaradi kožuhov, v Evropi ni. Bruselj je napisal le priporočila, ki jih članice lahko upoštevajo ali pa tudi ne. Na splošno so pravila za rejo živali, ki jih človek redi za meso, manj stroga kot za živali, ki jih redi za kožuhe, razlaga Susanne Kolb-Wachtel, vodja nemškega inštituta za krzno, ki zastopa interese panoge. Tisto, »kar jemo, je dovoljeno malce bolj mučiti, kot tisto, kar nosimo«, je med smehom še dodala po telefonu.

Kritike Animal Equality je zavrnila s trditvijo, da so v Španiji številni kmetje revni, zato so pripravljeni pred kamero za denar narediti marsikaj. Nekateri posnetki so po njenih besedah namreč ponarejeni, kar varuhi živali ostro zavračajo. Kožuhi od kuncev za razliko od kožuhov od nork ne veljajo za posebej dragocene. Nemški trgovci kožuhe odkupujejo od klavnic, zato ne morejo izstaviti potrdila o izvoru, razlaga Susanne Kolb-Wachtel in v šali še pristavi: »S truplom imamo opravka šele, ko ga damo v vinsko omako«. Zanjo pobijanje mladih ali bolnih kuncev ni sporno. Na kmetijah tako še vedno pobijajo recimo mačke, razlaga. Prej je delala za farmacevtsko industrijo, zato ima pragmatičen odnos do živali. Kuncu je prvič spulila dlako, ko je bila stara pet let. Nekako se ne more spoprijateljiti z živalmi, ker so na splošno »neverjetno neumne«. Sicer pa je Susanne Kolb-Wachtel ena redkih, ki se je bila pripravljena o ugotovitvah Animal Equality sploh pogovarjati.

Pri Burberryju so bili zgroženi nad »nagnusnim in ilegalnim ravnanjem«, ki je prikazano na posnetkih. Odgovorne bi po njihovih besedah morali zaradi tega najstrožje kaznovati. Obljubljajo tudi, da bodo preverili svojo dobavno verigo. Na splošno pa kupujejo kožuhe le od evropskih farm, ki spoštujejo evropske direktive, še dodajajo pri Burberryju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.