»Erjavec ne sme postati minister v Cerarjevi vladi«

Balažic o Erjavcu, Erjavec o Balažicu, Vesna Pusić pa z Erjavcem o odnosih med državama

Zakaj so lahko v Evropi zadovoljni, da nimajo Karla Erjavca, je pred kratkim v Mladini pojasnil Jure Trampuš, zdaj pa se je večnega Karla na svoj način lotil še nekdanji veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic, ki je mandatarja Mira Cerarja pozval, naj Karla Erjavca ne imenuje na položaj zunanjega ministra v svoji vladi. Opozoril je, da je slovenska diplomacija pod Erjavcem doživela največjo politizacijo in privatizacijo. Erjavec je po njegovih besedah najbolj prepoznaven simbol preteklih vlad, pod katerimi je Slovenija tonila. VEČ>>

Balažic, ki je bil konec julija odpoklican z veleposlaniškega položaja zaradi afere Oman (o sporu med nekdanjimi kolegi je v Mladini pisal Borut Mekina), je na novinarski konferenci poudaril, da si Erjavec že dolga leta predstavlja, da si lahko privošči vse in jo odnese brez posledic. "Slovenska politika je v njegovem primeru dosegla najnižjo raven politične kulture, moralne integritete in odgovornosti," je dejal. "Prihodnost ljudi in ugleda države je bila žrtvovana socialni demagogiji, slovenska diplomacija pa je bila žrtvovana pridobivanju političnih točk," je prepričan bivši veleposlanik.

Razmere v slovenski diplomaciji po njegovem še nikoli od osamosvojitve niso bile tako kritične kot pod Erjavcem. "Slovenska diplomacija je postala žrtev nedržavniške notranje politike, ki se prenaša v zunanjo politiko, korupcije, klientelizma in skrajne politizacije. Slovenski diplomati so pogosto žrtev političnih intrig z namenom pridobivanja političnih točk, kadrovska politika pa je brez vsakih meril povsem privatizirana v Erjavčevih rokah," je bil kritičen.

Balažic meni, da bo imenovanje ali neimenovanje Erjavca za zunanjega ministra ultimativni preizkusni kamen za novega predsednika vlade, kako resno misli z uveljavljanjem novih moralno-političnih standardov. Neimenovanje Erjavca bo po njegovih besedah pomenilo upanje v resnične spremembe, medtem ko bo njegovo imenovanje slovenski javnosti pokazalo, da so bile obljube o pravni državi izrabljene za uspešno predvolilno kampanjo. Balažic zato javno sprašuje Cerarja, ali so primeri dosedanjega protipravnega delovanja ministra Erjavca prava popotnica za začetek delovanja nove vlade.

Prav tako ga sprašuje, ali takšen politik brez osnovne strokovne, politične in moralne integritete lahko sedi v vladi, katere vodilna stranka je ljudstvu obljubila vladavino prava in razhod s protipravno preteklostjo. "Erjavec ne sme postati minister v Cerarjevi vladi in še manj uradni predstavnik Slovenije po svetu," je pozval odpoklicani veleposlanik. Balažic je na novinarski konferenci navedel več primerov "eklatantnih" nepravilnosti v času Erjavčevega ministrovanja - sklepanje pogodb o zaposlitvah za nedoločen čas, različna imenovanja na diplomatska delovna mesta in visoke položaje na zunanjem ministrstvu in nenazadnje svoj primer.

Ponovil je, da ga je vrh slovenske politike angažiral za tajne pogovore z Nicolasom Omanom glede naftnega nahajališča v Republiki srbski, a ga je nato izrabil in žrtvoval, kar je pred časom podkrepil z dokumenti. Ob tem je izrazil zadovoljstvo nad dobrim delom protikorupcijske komisije, ki se ukvarja s tem primerom. Balažic od komisije kmalu pričakuje korekten zaključek preiskave.

Erjavec je na novinarski konferenci na blejskem strateškem forumu na kratko komentiral izjave Balažica. Kot je dejal, gre očitno za njegovo reakcijo na razrešitev z mesta veleposlanika. Po Erjavčevih besedah je jasno, da je Balažic kršil zakon o zunanjih zadevah, ni poročal ministru in je skalil odnose s Slovenci, ki živijo v Avstraliji. Zavrnil je tudi očitke o političnem kadrovanju na ministrstvu. Kot je pojasnil, ima kot minister pravico, da ima v okviru svojega kabineta pet zaposlenih, ki izgubijo mandat, če njemu preneha funkcija, zasedli pa so le dve mesti.

Mimogrede, še vedno aktualni zunanji minister Karl Erjavec se je včeraj ob robu Strateškega foruma Bled srečal s hrvaško kolegico Vesno Pusić. Govorila sta o odnosih med državama, regiji in drugih zunanjepolitičnih temah, je po srečanju povedala Pusićeva. Na vprašanje, ali sta se dotaknila tudi problema prenesenih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB), je odgovorila, da sta se na to temo pogovorila že o vsem, o čemer sta se imela. "Mislim, da so možnosti, ki so na voljo, jasne," je dejala. Hrvaška se mora, ne glede na posreden učinek Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je julija Sloveniji naložilo poplačilo varčevalcev LB, držati podpisanega memoranduma z Mokric, je menila hrvaška ministrica. Ob tem je priznala, da so interpretacije tega dokumenta različne.

Zagreb je po besedah Pusićeve še vedno pripravljen na iskanje alternativnih rešitev, in sicer v primeru, da državi skupaj izpeljeta zaustavitev sedanjih sodnih postopkov. Če do tega ne bo prišlo, pa se bodo postopki skladno s podpisanim memorandumom odvijali naprej na hrvaških sodiščih. Slovenija in Hrvaška imata namreč različni stališči glede prevoda besede "stay" v memorandumu, ki po stališču Slovenije pomeni zaustavitev sodnih postopkov do končne rešitve v okviru sukcesije, medtem ko Hrvaška vztraja, da glede na njeno notranjo zakonodajo ta zaustavitev lahko traja največ dve leti.