STA, MM

 |  Kultura

Marcel Štefančič, jr. znova nominiran za Rožančevo nagrado

Ostali nominiranci so še Lunaček, Narat in Pintarič

Marcel Štefančič, jr., Mladinin filmski kritika in neumorni analitik psihopatologije fenomenov našega časa.

Marcel Štefančič, jr., Mladinin filmski kritik in neumorni analitik psihopatologije fenomenov našega časa.
© Uroš Abram

Za Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev se bodo letos potegovali Matjaž Lunaček z zbirko Telovadci nad prepadom, Boštjan Narat s Partijo, Miha Pintarič z delom Na poti v črno luknjo ter Marcel Štefančič, jr. z zbirko Kdor prej umre, bo dlje mrtev, ki jo v novi Mladini recenzira Bernard Nežmah, pogovor z Marcelom Štefančičem, jr. pa je za posebno izdajo Mladine Intervjuji 2014 opravil Max Modic. VEČ>>

Vsakega od nominirancev zaznamuje izrazito individualna esejistična pisava, je na današnji predstavitvi nominirancev dejala predsednica petčlanske žirije Ignacija J. Fridl. "Hkrati pa se vendarle zdi, da dela letos na zelo zanimiv način komunicirajo med seboj in celo govorijo o enem in istem - o tem, kam naj človek v vsakdanu, v kakršnem se je znašel, stopi, vse pa nas usmerjajo na pot, da je treba iz njega izstopiti, da bi znova stopili na pot človečnosti in človekovega smisla," je dodala.

Fridlova je še pojasnila, da je bila letošnja bera nekoliko drugačna kot prejšnja leta. "Morda se esejistična beseda v duhu časa znova vse bolj giblje v smeri iskanja bivanjske poti človekove duše, posameznika in družbe," je dejala. Dodala je, da so bile v prejšnjih letih bolj pogoste zbirke, ki so se dotikale posameznih umetniških področij.

Lunaček v svojem delu razvije model zelo kratkega eseja - esejistične miniaturke, Narat razvija različne esejistične forme, od pisma do dialoga in pesniškega ringa, Pintarič govori predvsem o tem, kam usmeriti svojo misel, ko se ta znajde v črni luknji, Štefančič pa s svojo prepoznavno esejistično ostrino, analizo in družbeno kritiko v svojem delu govori, kako človek postaja suženj v imenu svobode neoliberalističnega trga in finančnih interesov.

Nagrado Marjana Rožanca za najboljšo slovensko knjigo esejev bo od letos, po stečaju Nove revije, podeljevalo na novo ustanovljeno Društvo Marjan Rožanc. Pravila podelitve nagrade se po besedah Fridlove niso spremenila, letos pa je žirija v ožji izbor, v katerem so dela, izdana med lanskim in letošnjim junijem, uvrstila 15 zbirk, za katere lahko po besedah predsednice "resnično govorimo, da so izrazito esejistične".

Žirijo sestavljajo še Barbara Pogačnik, Manca Košir, Milček Komelj in Edvard Kovač. Prejemnika nagrade bodo po tradiciji razglasili ob obletnici smrti esejista Marjana Rožanca, 18. septembra, podelili pa jo bodo dva dni kasneje na Trubarjevi domačiji na Rašici. Še pred razglasitvijo nagrajenca bodo 16. septembra položili venček ob Rožančevi spominski plošči, zatem pa bo potekal tudi pogovor z nominiranci.

Lani je Rožančevo nagrado prejel Alojz Ihan za Državljanske eseje, Marcel pa je bil nominiran za delo Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo, zbirko 21 esejev »o velikih, večinoma mejnih, celo skrajnih imenih in fenomenih kulturnega in družbenega dogajanja v 20. stoletju«, napisanih kakopak v nezgrešljivem slogu Mladininega filmskega kritika in neumornega analitika psihopatologije fenomenov našega časa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.