MLADINA Trgovina

STA, MM

7. 9. 2014  |  Družba

Tematski park avtohtonih živali

Park se razteza na devetih hektarjih, v njem pa obiskovalec lahko spozna narave Kraškega roba in avtohtonih sort in pasem širšega območja

Istrski boškarin

Istrski boškarin
© Facebook

V Hrastovljah bo zaživel tematski park avtohtonih živali. V njem bodo obiskovalci lahko spoznali živali različnih slovenskih pasem, med njimi tudi boškarina. Poleg ohranjanja dediščine in didaktične vloge si Orjana Trček iz Društva Boškarin nadeja, da bo park pripomogel k večji prepoznavnosti podeželja. Društvo Boškarin, ki upravlja s parkom, je bilo pred desetletjem ustanovljeno prav z namenom oživljanja določenih pasem, svoje zamisli pa so od leta 2011 začeli uresničevati prek projekta Biodinet, pravi vodja projektne skupine partnerja v projektu Orjana Trček. VEČ>>

Tematski park, ki ga bodo uradno odprli 27. septembra, so vzpostavili v okviru projekta Biodinet - Mreže za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine znotraj programa za čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo za obdobje 2007-2013. Pri projektu, ki se izteka konec meseca, je sodelovalo 12 partnerjev z obeh strani meje, predvideva pa vzpostavitev programov in smernic za trajnostni razvoj Krasa in Kraškega roba na slovenski in italijanski strani z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine čezmejnega prostora, je pojasnila Elena Bužan iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem.

Park se razteza na devetih hektarjih, v njem pa obiskovalec lahko spozna narave Kraškega roba in avtohtonih sort in pasem širšega območja. "Takoj ob vhodu v park nas pričaka študijski sadovnjak z avtohtonimi sortami sadnega drevja. Ko se nato sprehodimo po parku, lahko spoznamo kar osem tipičnih pasem kraškega in istrskega območja. Na samem robu parka stoji čebelnjak," opisuje Bužanova. Obiskovalci parka lahko tako po urejeni učni poti z neposrednim stikom spoznajo domače živali, sorte in zelišča. Z opazovalnice in na neokrnjenih travnikih lahko opazujejo bogat rastlinski in živalski svet tega območja.

Trenutno poteka posaditev avtohtonih rastlin, ki bodo predstavljena na tipičnem skalnjaku, medtem ko so živali že naseljene. Skupno gre za 19 živali, med katerimi je kot edina registrirana istrska avtohtona pasma tudi istrska pramenka, pa tudi drežniške koze, krškopoljski prašiči, boškarini in istrski osli, našteva Trčkova. Bužanova pa poudarja, da so že tekom projekta izvajali izobraževalne aktivnosti za osnovnošolce, srednješolce, študente in širšo javnost s ciljem osveščanja o pomenu ohranjanja tipične kulturne krajine in njenega varovanja. Tudi nadaljnja vloga parka bo v osveščanju širše javnosti o pomenu ohranjanja biotske raznovrsnosti Kraškega roba, kakor tudi avtohtonih sort in pasem ter običajev.

Tovrstne nadgradnje si želijo tudi v Društvu Boškarin, kjer vidijo vlogo parka tudi v nadgradnji praktičnega znanja študentov ter nenazadnje kot izhodišče za razvoj širše črede istrskih goved, ki bi hkrati pomagala v boju proti zaraščanju krajine, razmišlja Trčkova. Ob tem dodaja, da je društvo samo premajhno in da bi za velikopoteznejše načrte potrebovali strokovno pomoč ter tudi dovolj ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. Trčkova pa vidi vlogo parka tudi v promociji istrskega podeželja in njegove dediščine, ki bi lahko šla z roko v roki z razvojem kraja, ki že ima precejšen turistični potencial.

Za vse to pa bi bilo potrebno zagotoviti nadaljnja sredstva in človeške vire. Trčkova iz izkušenj pove, da je to najlažje doseči prek razpisov. Bužanova pa je glede tega pojasnila, da so nadaljevanje projekta skupaj s slovenskimi partnerji prijavili program finančnega mehanizma EGP 2009-2014 in zdaj upajo na ugodno rešitev. Nadgradnjo parka in njegovo vzdrževanje pa so vključili v regionalni razvojni program južne Primorske 2014-2020.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.