Premirje, ki to ni

Če bo premirje v Ukrajini trajno, EU pripravljena ponovno preučiti sankcije proti Rusiji

"Opazili smo, da je Rusija le s težavo pristala na resna pogajanja. Prekinitev ognja je pomemben korak, a je samo korak," je za belgijsko televizijo VRT povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in potrdil, da je Evropska unija pripravljena ponovno preučiti zaostritev sankcij, ki jih je napovedala proti Rusiji, če bo prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine trajna oziroma če se bodo začela mirovna pogajanja. "Da bi povečali pritisk na Rusijo, smo sprejeli sankcije v več fazah," je dejal in spomnil, da bodo danes predsedniki vlad uradno potrdili nove sankcije, ki bodo okrepile od julija veljavne sankcije na podlagi sklepa vrha EU konec avgusta. VEČ>>

Nove sankcije, ki so jih v petek potrdili stalni veleposlaniki članic pri EU, naj bi prizadele ruski obrambni, energetski in finančni sektor, pa tudi nekaj novih posameznikov. Rusija je EU že opozorila, da se bo odzvala na nove sankcije. "Najbolj pomembno je bilo doseči prekinitev ognja. Bilo je nekaj incidentov. Moramo malo počakati in videti, če se bodo incidenti nadaljevali ali so izjeme," je pojasnil Van Rompuy. Poudaril pa je, da ne gre pozabiti, da je do prekinitve ognja prišlo po 2000 mrtvih. "Med tem in in mirom je potreben še velik korak, zato je treba mirovna pogajanja čim prej začeti," je dodal.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki so namreč z vzhoda Ukrajine konec tedna poročali o novem nasilju, ki naj bi zahtevalo tudi smrtno žrtev. Medtem je Kijev razkril, da mu je pet članic zveze Nato obljubilo pomoč v orožju. Spopadi v dveh mestih na vzhodu Ukrajine so ogrozili prekinitev ognja manj kot 48 ur, potem ko so jo v beloruskem Minsku sklenili. Uporniške milice so čez noč bombardirale nadzorno točko ukrajinskih sil na vzhodnem obrobju pristaniškega mesta Mariupol, so sporočile lokalne oblasti in dodale, da je bila pri tem ubita ena civilistka. Gre za prvo smrtno žrtev nasilja na vzhodu Ukrajine od začetka prekinitve ognja v petek.

Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je za obstreljevanje v Mariupolu okrivil separatiste, poleg tega pa je napovedal okrepitve za ukrajinsko vojsko v tem mestu. Uporniki so po drugi strani govorili o provokacijah ukrajinskih sil. Strele in eksplozije pa je bilo moč slišati tudi blizu mesta Doneck, ki je glavna utrdba separatistov. Ukrajinska vojska je separatistom očitala, da so poskušali napasti letališče, ki je v njenih rokah. Ukrajinska vlada je sicer zatrdila, da bo spoštovala dogovor o prekinitvi ognja.

Nasilje je izbruhnilo le nekaj ur po sobotnem telefonskem pogovoru med predsednikoma Rusije in Ukrajine Vladimirjem Putinom in Petrom Porošenkom, ki sta se strinjala, da prekinitev ognja načeloma velja. Govorila sta tudi o čim prejšnji pomoči za vzhod Ukrajine. Ukrajinska vlada pa v boju proti proruskim upornikom očitno stavi na pošiljke orožja nekaterih članic zveze Nato. ZDA, Francija, Italija, Poljska in Norveška so Kijevu obljubile tovrstno podporo, je razkril svetovalec Porošenska Jurij Lucenko. Porošenko je že na vrhu Nata, ki se je v petek zaključil v Walesu, dejal, da so članice Nata Ukrajini obljubile pomoč v obliki orožja, a pri tem ni imenoval posameznih držav.

"Na vrhu Nata so bili sklenjeni dogovori o dobavi modernega orožja in pomoči zahodnih vojaških svetovalcev," pa je sporočil nekdanji notranji minister Lucenko in povedal, da bodo Kijevu z orožjem pomagalo omenjenih pet držav Nata. Drugih podrobnosti ni razkril. Predstavniki Nata ali navedenih petih članic še niso potrdili Lucenkovih trditev. Predstavniki Nata so sicer pred tem zatrdili, da zavezništvo samo ne bo pošiljalo orožja nečlanici Ukrajini, a da lahko to storijo posamezne članice, če želijo.

Rusija se je že odzvala zaskrbljeno. Predsednik ruskega parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Aleksej Puškov je Nato pozval k pojasnilom, za kaj bo orožje dobavljeno in proti komu bo uporabljeno. Ravno Rusiji Kijev in Nato sicer očitata vmešavanje v konflikt na vzhodu Ukrajine, kamor naj bi pošiljala orožje in vojake, da bi podprla separatistične upornike. Kako bo ta novica vplivala na možnosti za trajno prekinitev ognja, pa je sedaj težko predvideti.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je sicer šele včeraj objavila vsebino dogovora o prekinitvi ognja. Dogovor so pod okriljem Ovseja podpisali predstavniki Ukrajine in samooklicanih ljudskih republik Lugansk in Doneck. Zavezali so se, da bodo izpolnili vseh 12 točk dogovora. Ta med drugim predvideva takojšnjo prekinitev ognja, ki jo bodo nadzirali opazovalci Ovseja. Predvideva tudi decentralizacijo oblasti v Ukrajini s podelitvijo posebnega statusa regijama Lugansk in Doneck, ki bo omogočal začasno lokalno samoupravo. V obeh regijah naj bi izvedli tudi predčasne volitve. Dogovor naj bi Ovseju omogočil tudi stalen nadzor ukrajinsko-ruske meje in vzpostavitev varnostnega območja na meji. S tem naj bi preprečili pritok orožja in borcev iz Rusije. Obe strani v sporu na vzhodu Ukrajine bosta prav tako morali izpustiti ujetnike druge strani.

V dogovoru je zahtevana tudi razorožitev nezakonitih oboroženih skupin in odstranitev vseh plačancev z ozemlja Ukrajine. Vodja separatistov v regiji Doneck Aleksander Zaharčenko je sicer že napovedal, da bodo njihove sile izpustile vse ujetnike iz vrst ukrajinske vojske. Kijevske oblasti so se medtem obvezale, da bodo enako storile danes. Organizacija za človekove pravice Amnesty International pa je bila kritična do obeh strani spora in jima je očitala, da na vzhodu Ukrajine izvajata vojne zločine, kot so ugrabitve, mučenja in poboji. Obenem je Rusijo obtožila podžiganja zločinov separatistov v Ukrajini.

Ravno iz tega razloga se je Evropska unija kljub sklenitvi prekinitve ognja odločila, da zaostri sankcije proti Rusiji. Nove sankcije naj bi uradno sprejeli v ponedeljek. Sankcije naj bi prizadele ruski obrambni, energetski in finančni sektor. EU je sicer zatrdila, da bo sankcije odpravila, če se bodo pojavili dokazi, da se Rusija iskreno zavzema za umiritev razmer na vzhodu Ukrajine. Rusija je EU opozorila, da se bo odzvala na nove sankcije. "Namesto, da vročično išče načine, s katerimi bi lahko še bolj škodovala gospodarstvom lastnih članic in Rusije, bi bilo za EU bolje, da podpre gospodarsko okrevanje Doneškega bazena," so v soboto zapisali pri ruskem zunanjem ministrstvu.