Vrača se zadeva Patria

Zadeva Patria pred senatom v mesecu dni, senatu bo očitno predsedoval Masleša

Zadeva Patria bo senatu v odločanje predložena najpozneje v mesecu dni, izhaja iz dopisa, ki ga je sodnica poročevalka v tej zadevi Vesna Žalik posredovala zagovorniku obsojenega predsednika SDS Janeza Janše, Franciju Matozu. Senatu bo očitno predsedoval predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki ga je skušal Matoz v zadevi neuspešno izločiti. Na vrhovnem sodišču so potrdili, da bo Masleša predsedoval vsem senatom v zahtevah za varstvo zakonitosti, ki bodo prijavljene na seje kazenskega oddelka v obdobju med 8. septembrom in 31. decembrom letos. VEČ>>

Aleš Primc iz Odbora 2014 je namreč na ponedeljkovem shodu pred ljubljansko sodno palačo dejal, da se je Masleša po njihovih informacijah samopredlagal za predsednika senata, ki bo odločal o zadevi Patria. Masleša bo očitno predsedoval tudi senatu v zadevi Patria, saj je v tem primeru vrhovno sodišče prejelo zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz dopisa, ki ga je prejela tudi STA, pa izhaja, da je Žalikova Matozu sporočilo poslala v ponedeljek, kar pomeni, da bo zadeva senatu predložena najpozneje v prvi polovici oktobra. Procesni pogoji, da se o zadevi lahko sploh vsebinsko odloča, so bili namreč izpolnjeni šele konec avgusta.

Matoz je komentiral, da je "seveda naključje, da se odločanje o zahtevi dogaja prav med lokalnimi volitvami" in da je "naključje tudi dejstvo, da je Masleša izrazil zahtevo, da bo predsedoval vsem kazenskim senatom do konca leta". Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da Masleša poleg opravljanja funkcije predsednika vrhovnega sodišča in izvrševanja nalog sodne uprave, sodeluje tudi na sejah kazenskega oddelka. To so počeli tudi prejšnji predsedniki, so dodali na sodišču. Sodelovanje na sejah je po njihovih navedbah med drugim javno razvidno iz objavljenih dokumentov v bazi sodne prakse, kjer so lani začeli z objavo imen sodnikov. Ti podatki kažejo, da je Masleša na sejah senata kazenskega oddelka samo v letu 2013 odločal v 77 zadevah.

Pri pomislekih v poštenost postopka, ki bi se lahko porodili v delu javnosti, saj je obramba Maslešo v tej zadevi želela vnaprej izključiti, ker da se je z govorom na Dnevih slovenskega sodstva vnaprej izrekel za pristranskega, na sodišču pravijo, da se je do tega vprašanja že opredelila občna sodnikov vrhovnega sodišča. Ti so namreč zahtevo za izločitev zavrnili. V obrazložitvi odločitve vrhovnih sodnikov piše, da analiza dejstev v konkretnem primeru "omogoča sklepanje, da objektivna stvarnost ni v konfliktu s pravico obsojenca do nepristranskega sojenja," so danes izpostavili na vrhovnem sodišču.