"Jaz sestavljam komisijo. Jaz. In sprejel sem svojo odločitev"

Juncker predstavil razdelitev resorjev; Bratuškova podpredsednica, pristojna za energetsko unijo – Cerar dal Junckerju proste roke – Slovenski evroposlanci zadržani

Prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes v Bruslju objavil razdelitev resorjev v svoji komisiji. Slovenski premierki v odhodu Alenki Bratušek je v njej dodelil položaj podpredsednice, pristojne za energetsko unijo. Prvi podpredsednik Junckerjeve komisije oziroma Junckerjeva desna roka bo postal Nizozemec Frans Timmermans, ki bo pristojen za agendo o boljši zakonodaji ter medinstitucionalne odnose. Poleg Bratuškove bodo podpredsedniki komisije še Bolgarka Kristalina Georgieva, ki bo pristojna za proračun in človeške vire, Finec Jyrki Katainen, ki bo pristojen za rast in delovna mesta, Latvijec Valdis Dombrovskis, ki bo pristojen za socialni dialog, ter Estonec Andrus Ansip, pristojen za digitalni notranji trg. Podpredsednica komisije bo tudi visoka zunanjepolitična predstavnica, Italijanka Federica Mogherini. VEČ>>

Za vse podpredsednike je Juncker na novinarski konferenci izpostavil, da so izredno izkušeni in sposobni posamezniki, ki bodo vodili komisarsko ekipo ter uresničevali njene glavne prioritete. Označil jih je kot "koordinatorje, vodje ekipe, kapetane" in ne kot kakšne nadzornike ali "prvorazredne" komisarje, kot jih nekateri poenostavljeno označujejo. Komisar za gospodarske in finančne zadeve, davke in carinsko unijo bo Francoz Pierre Moscovici, resor za finančno stabilnost, finančne storitve in kapitalske trge pa bo vodil Britanec Jonathan Hill. Francija in Velika Britanija bosta tako v komisiji dobili ključna ekonomska resorja. Nemec Günther Oettinger, ki je bil doslej pristojen za energetiko, naj bi se poslej ukvarjal z digitalno agendo. Področje energije in podnebja bo v novi komisiji pripadlo Špancu Miguelu Ariasu Caneteju. V komisiji bo na novo resor za notranji trg, industrijo in podjetja, ki ga bo vodila Poljakinja Elžbieta Bienkowska. Švedinja Cecilia Malmström, ki je bila doslej v komisiji pristojna za notranje zadeve in pravosodje, bo poslej komisarka za trgovino.

Junckerjeva komisija bo imela skupen resor za pravosodje, potrošnike in enakost spolov pod vodstvom Čehinje Vere Jourove. V ekipi bo tudi komisar, ki bo pristojen za migracije, in sicer Grk Dimitris Avramopulos. Kljub nekaterim drugačnim napovedim bo v komisiji tudi združen resor za sosedsko politiko in širitev pod vodstvom Avstrijca Johannesa Hahna. Kot je dejal Juncker, gre za močno in izkušeno ekipo, v kateri je pet bivših premierjev, 19 nekdanjih ministrov, sedem dosedanjih komisarjev ter osem evropskih poslancev. Tretjina od 28 članov so ženske. Izpostavil je še, da je pred predstavljeno ekipo glede na geopolitično in gospodarsko težavno situacijo v svetu "izjemna priložnost in obveznost". Obenem je izrazil prepričanje, da ima ekipo, ki ji bo uspelo. "Svojo ekipo postavljam na igrišče in prepričam sem, da bo to zmagovalna ekipa."

Kot je poudaril, se je minuli teden z vsakim od članov te ekipe temeljito pogovoril ter lahko osebno jamči za njihove sposobnosti in izkušnje. Posebej je izpostavil, da si je v komisiji želel profilirane politike, ljudi s političnimi programi in ambicijami, ter jih je tudi dobil - med drugim vrsto bivših premierjev in ministrov. Spomnil je še, da oblikovanje komisije nikakor ni lahka naloga. Kot dolgoletni premier Luksemburga je oblikoval že veliko vlad, a pri sestavljanju komisije je bilo delo težje, saj je bilo treba upoštevati veliko več različnih interesov in je imel bolj zvezane roke, je dejal.

V zvezi z nekaterimi komisarji je sicer že slišati zadržke, v prvi vrsti v zvezi z Madžarom Tiborjem Navracsicsem, ki bo pristojen za izobraževanje, ter slovensko kandidatko Bratuškovo. Juncker je posebej izpostavil, da mu je na koncu le uspelo dobiti devet žensk v komisijo, poleg tega bodo ženskam pripadla tri od sedmih podpredsedniških mest. To sicer z vidika enakopravnosti spolov ni kakšen napredek, je priznal, a vsaj ni korak nazaj, ki je grozil še minuli teden. Kandidati za komisarje bodo morali zdaj opraviti zaslišanja v pristojnih odborih Evropskega parlamenta, ki bo nato - predvidoma sredi oktobra - glasoval o ekipi kot celoti. Komisija naj bi mandat začela 1. novembra.

Kot rečeno, se Jean-Claude Juncker ob današnji predstavitvi organizacijske strukture nove komisije v Bruslju ni mogel izogniti vprašanjem glede slovenske premierke v odhodu Alenke Bratušek. Kot je zatrdil Juncker, je o tem govoril s prihajajočim premierom Mirom Cerarjem in ta mu je na koncu "dal proste roke". Kmalu po objavi razdelitve resorjev v novi komisiji je Juncker malo po poldnevu v Bruslju stopil pred novinarje. Bratuškovo je pri tem omenil kot eno od sedmih podpredsednikov oz. podpredsednic nove komisije, pristojno za energetsko unijo, posebnega komentarja pa ji ni namenil. Eden od novinarjev mu je namreč na novinarski konferenci zastavil vprašanje, zakaj je sprejel tveganje, ki ga s seboj prinaša njena vključitev v komisarsko ekipo - glede na to da ne uživa podpore prihajajoče slovenske vlade.

Juncker je odgovoril, da je o tem govoril z odhajajočo slovensko vlado, a tudi s prihajajočim slovenskim premierom. Cerar je po besedah Junckerja na koncu razumel, da v komisiji potrebuje po eni strani liberalce in po drugi strani ženske, zato mu je "dal proste roke", da sam izbere s seznama treh kandidatov, ki so mu ga pred tem posredovali iz Ljubljane. Kot je še dejal Juncker, je seveda normalno in je tudi pričakoval, da bodo glede določenih komisarjev in razdelitve resorjev obstajali pomisleki in da ne bo vsak njegov predlog sprejet z navdušenjem.

Po novinarski konferenci je Juncker o Bratuškovi še ločeno spregovoril za slovenske novinarje v Bruslju. Kot je ponovil, je "pozorno prisluhnil" različnim sporočilom iz Slovenije, a v komisiji je pač želel čim več nekdanjih premierov in čim več žensk, tudi na podpredsedniških položajih. Ne glede na vse je tako Juncker "zadovoljen s sprejeto odločitvijo". Na vprašanje, kakšno ceno bi z vidika resorja morala plačati Slovenija, če bi se prihajajoča vlada vendarle odločila za novega komisarskega kandidata, je Juncker ponovil, da je v stikih s Cerarjem in je z njim podrobno govoril o oblikovanju komisije, a obenem nedvoumno dodal: "Jaz sestavljam komisijo. Jaz. In sprejel sem svojo odločitev."

Glede tega, kaj bi sledilo, če bi se protikorupcijska komisija odločila ukrepati proti Bratuškovi, Juncker ni želel ugibati. "To ni nekaj, s čimer se bom moral jaz ukvarjati. Ta odločitev mora biti sprejeta v Sloveniji in tega mi ni treba komentirati," je dejal. Podobno je bil redkobeseden pri vprašanju, ali se boji težav pri zaslišanjih in potrjevanju komisarskih kandidatov v Evropskem parlamentu: "To je zadeva Evropskega parlamenta. Ni na meni, da dajem javne nasvete Evropskemu parlamentu. Parlament je dovolj zrel, da to zadevo ustrezno opravi." Je pa novi predsednik komisije zatrdil, da se Sloveniji zaradi zapletov z Bratuškovo ni treba bati kakšnih povračilnih ukrepov iz Bruslja. "Zakaj bi naj bilo slovensko javno mnenje kaznovano s strani Evropske komisije ali Evropske unije? Slovenija je pomembna članica (...) Sem tesen prijatelj Slovenije. Nič od tega, česar se morda bojite, se ne bo zgodilo," je dejal.

Evropski poslanci iz Slovenije so sestavo prihodnje Evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja ocenili bolj ali manj zadržano, nekateri pa so tudi zadovoljni. Manj pa so zadovoljni nad komisarsko kandidatko iz Slovenije Alenko Bratušek. Člani Evropske ljudske stranke (EPP) so glede tega vidno razočarani. Milan Zver (SDS/EPP) je na današnji seji EPP v Bruslju v uvodnem poročilu o političnih razmerah v Sloveniji kolegom iz drugih članic EU izpostavil, da je odhajajoča slovenska premierka Bratuškova "čas od volitev naprej izkoristila za samokandidaturo za položaj komisarke". Menil je, da je sklep, s katerim je njena vlada v odhodu potrdila Junckerjevo listo, "nezakonit, saj je bil sprejet v nasprotju z zakonom o vladi ter zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije", so sporočili iz Zverove pisarne.

Izrazil je tudi prepričanje, "da je še čas, da bi lahko Evropska komisija dobila dobrega komisarja z jasno proevropsko usmerjenostjo in z osebno integriteto tudi iz Slovenije". Kritičen je bil tudi spričo neodzivnosti Junckerja "do pobud, ki so prihajale iz vrst EPP". Prav tako je opozoril, da izobraževanje nima ustreznega mesta v novem organigramu komisije. Zverova strankarska kolegica Patricija Šulin (SDS/EPP) je bila bolj pozitivna glede organizacijske strukture nove Evropske komisije in je ocenila, da se v njej dobro odražajo "izzivi, ki so pred EU".

Izrazila je zadovoljstvo, da so posamezna področja združena v projektne skupine, ker bo to povečalo učinkovitost, in da je veliko kandidatov, ki so zasedali visoke politične funkcije v svojih državah, in manj birokratov. Hkrati je sicer dodala, da "če želimo krepiti zaupanje ljudi v evropski projekt, potrebujemo v vodilnih evropskih institucijah kredibilne ljudi", kar pa po njenih besedah ne velja za Bratuškovo, ki da zagovarja protievropsko politiko. "Pri njenem (samo)imenovanju pa je preveč nepravilnosti, ki jih ne odtehta niti to, da bi Slovenija dobila podpredsedniško mesto in močan resor," je pojasnila.

Tanja Fajon (SD/S&D), ki je bila sicer tudi sama na seznamu komisarskih kandidatov iz Slovenije, je glede Junckerjeve ekipe spomnila, da bodo morali vsi kandidati še čez zaslišanja v Evropskem parlamentu. "Ali bo to tudi končna ekipa in ali bo zmagovalna, kot jo je poimenoval Juncker, bodo pokazali prihodnji meseci in leta. Šele takrat bo tudi čas za komentarje o usposobljenosti in uspešnosti dela posameznikov," je menila. Lojze Peterle (NSi/EPP) je dejal, da mu je "generalna zasnova nove komisije všeč". "Juncker je organizacijsko strukturo priredil glavnim ciljem komisije. Med glavnimi nosilci prevladujejo ljudje jasne proevropske usmeritve in z uspehi pri reformah," je menil. A hkrati dodal, da mu je "žal, da Slovenija v tem smislu ni ponudila enakovredne kandidature".

Ivo Vajgl (DeSUS/Alde) je dejal, da Junckerjeva komisija ne odraža njegovih osebnih prioritet, "ampak manevriranje v okviru zahtev, pričakovanj in želja držav članic". Ker je Junckerja podprl kot prihodnjega predsednika Evropske komisije in kot avtorja programa, ki ga je predstavil Evropskemu parlamentu, "podpiram tudi njegov izbor komisarjev", ki pa bodo morali "potrditi svojo kompetentnost na zaslišanjih v Evropskem parlamentu". Glede Bratuškove je spomnil, da je tudi Juncker na novinarski konferenci pojasnil, kaj ga je pri tem predlogu vodilo in s kom se je posvetoval. "Čas je, da v Sloveniji na spodoben in dokončen način sklenemo razpravo o obtožbah ki zadevajo (ne)zakonitosti in druge resnične ali domnevne nepravilnosti v postopkih kandidature Bratuškove. Z vsakim dnem, ko vprašanja o zakonitosti in moralnosti ostajajo odprta in prepuščena strastem, Slovenija izgublja," je poudaril Vajgl.

Tudi Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) je opozoril, da bodo morali kandidati še skozi zaslišanja, ki da ne bodo lahka. "Dejstvo pa je, da smo pri Zelenih več pričakovali od prihodnje Evropske komisije, predvsem da bi bila struktura bolj koherentna za izzive, ki so pred EU," je dejal in pojasnil, da obžalujejo, da so bili v nekaterih primerih pomembnejši nacionalni in strankarski interesi kot same kompetence. Izpostavil je tudi, da čeprav je predlaganih devet žensk, je to še vedno premalo glede na celotno število komisarjev. Zeleni so izpostavili tudi dva kandidata kot problematična - da bo lord Hill pokrival občutljivo področje bančne unije, so nekateri označili celo za provokacijo, kandidatura Tiborja Navracsicsa pa je sporna glede na politično stanje na Madžarskem, je pojasnil. "Če odštejemo domače prepire, pa moram reči, da gre pri Bratuškovi glede podpredsedniškega mesta za energetsko unijo vendarle za položaj, ki ga Slovenija še ni imela," je izpostavil Šoltes.

Franc Bogovič (SLS/EPP) je napovedal, da je zanj "podpora Junckerjevemu predlogu kandidatke Bratuškove za slovensko komisarko nemogoča in nesprejemljiva", hkrati pa pozval prihodnjega predsednika slovenske vlade Mira Cerarja, naj predlaga drugega kandidata, konkretneje bivšo evropsko poslanko iz SDS Romano Jordan. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da bo "rezultat EPP na ravni nacionalnega parlamenta v Sloveniji v prihodnje še slabši, če bo Bratuškova ostala Junckerjeva izbira za slovensko komisarko". Izpostavil je še, da Bratuškova "nima ustreznih strokovnih in izkustvenih referenc za vodenje področja, ki ga obsega t. i. energetska unija".