STA, MM

 |  Družba

Nikoli sami v stiski!

Po Sloveniji zaživelo skupaj več kot 500 Varnih točk

Boštjan Gorenc Pižama je izpostavil, da je pomembno, da tako starši kot učitelji otroke opozorijo na te Varne točke in si jih skupaj tudi ogledajo.

Boštjan Gorenc Pižama je izpostavil, da je pomembno, da tako starši kot učitelji otroke opozorijo na te Varne točke in si jih skupaj tudi ogledajo.
© unicef.si

V številnih krajih po Sloveniji je v dvanajstih letih zaživelo 500 Unicefovih Varnih točk, kamor se lahko otroci zatečejo, ko potrebujejo pomoč. V letošnjem letu je bilo teh otrok 100, od tega jih je bilo 27 v resnejših težavah, ko so bili deležni medvrstniškega nasilja, družinskih stisk in nadlegovanja. Največ otrok je starih med 10 in 14 let. Promotor Unicefovega projekta Varne točke Boštjan Gorenc Pižama je na novinarski konferenci Unicefa Slovenija predstavil štiri cilje Varnih točk. VEČ>>

Prvi je pomagati otrokom v stiski, drugi zagotoviti anonimnost in se izogniti stigmatizaciji. Ob tem je omenil še cilj vzpostaviti bližnjico do strokovne pomoči ter grajenje občutka varnosti. Namen Varnih točk je tudi krepitev povezav med družbenimi akterji, ki vplivajo na varnost v lokalnem okolju. Unicef Slovenija zato pri izvajanju projekta sodeluje z občinami, lokalnimi koordinatorji, policijo, centri za socialno delo, šolami in zdravstvenimi domovi. V Sloveniji so te Varne točke prisotne v 30 krajih, pri projektu pa pomaga več kot 1000 ljudi, ki nudijo otrokom pomoč. Med drugim so Varne točke parlament, kot edini v svetu, Urad varuha človekovih pravic ter predstavništvo Evropske komisije, je dejal.

Gorenc Pižama je tudi izpostavil, da je pomembno, da tako starši kot učitelji otroke opozorijo na te Varne točke in si jih skupaj tudi ogledajo. V projekt so se vključile tudi šole, ki ob začetku šolskega leta razdelijo otrokom zemljevide, ki prikazujejo lokacije Varnih točk. Letos je med otroci, ki se znajdejo v stiski, v porastu število tistih, ki se po pomoč zatečejo v Varne točke, ker so jih starši pozabili priti iskat, je dejal Gorenc Pižama. Večinoma pa prihajajo zaradi manjših poškodb, izgubljenih ključev ali telefona ter reševanja domačih nalog.

Otroci lahko Varne točke prepoznajo po posebni nalepki, ki predstavlja smejočo hišico, nameščeno ob vhodu. Gre namreč za različne javne prostore, kot so knjižnice, zavarovalnice, lekarne, cvetličarne, trgovine in celo vulkanizerski servisi. Izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč je pojasnil, da imajo v načrtu do konca leta vzpostaviti tudi E-Varne točke, ki naj bi pomagale otrokom pri dilemi, kako se vesti na spletu. Ob tem je Anton Toni Klančnik z Generalne policijske uprave povedal, da bodo tovrstne Varne točke dobrodošle, saj je neprijetnosti na spletu, s katerimi se otroci srečujejo, vedno več.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.