Trohice moralne in etične kredibilnosti

Po Matozovem vedenju še nikoli ni bilo tako, da bi Masleša predsedoval vsem kazenskim senatom do konca leta

Zagovornik predsednika SDS Janez Janša, Franci Matoz, meni, da je ravnanje predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, ki bo predsedoval vsem senatom v zahtevah za varstvo zakonitosti, torej tudi v zadevi Patria, neobičajno. Sodba vrhovnega sodišča - kakršna koli bo - bo po njegovem zato obremenjena s kršitvijo pravice do nepristranskega sodnika. Masleša bo namreč predsedoval vsem senatom v zahtevah za varstvo zakonitosti, ki bodo prijavljene na seje kazenskega oddelka v obdobju med 8. septembrom in 31. decembrom letos, zadeva Patria pa bo senatu predložena najpozneje v prvi polovici oktobra. VEČ>>

Matoz je na novinarski konferenci Odbora 2014, ki si prizadeva za oprostitev Janše in njegovo izpustitev iz zapora, sicer poudaril, je Masleševo predsedovanje senatom skladno z letnim razporedom dela vrhovnih sodnikov. Možnost predsedovanja senatom je že izkoristil, tudi na vrhovnem sodišču so pojasnili, da je Masleša na sejah senata kazenskega oddelka samo v letu 2013 odločal v 77 zadevah. A po Matozovem vedenju še nikoli ni bilo tako, da bi predsedoval vsem kazenskim senatom do konca leta.

Neobičajno se mu tudi zdi, da se je Masleša tako odločil glede na predhodne dogodke. Obramba je namreč zahtevala vnaprejšnjo izločitev Masleše iz odločanja v tej zadevi, ker da se je z govorom na Dnevih slovenskega sodstva vnaprej izrekel za pristranskega. Občna seja vrhovnih sodnikov je zahtevo zavrnila, podpredsednica sodišča Nina Betetto je nato izdala tudi obrazložitev, s katero pa se Matoz ne strinja, a zoper njo nima pravnega sredstva.

Če bo torej Masleša sodeloval v senatu, bo kršena najmanj objektivna nepristranskost, saj da je z govorom pri stranki v postopku in delu javnosti zbudil dvome v nepristranskost, je prepričan odvetnik. Matoz sicer meni, da je podan tudi element subjektivne nepristranskosti. In če bo obsodilna sodba v zadevi Patria na vrhovnem sodišču potrjena, Matoz pravi, da vedno obstaja možnost te kršitve uveljavljati na ustavnem sodišču ali evropskem sodišču za človekove pravice.

David Tasić, soobsojen z Janšo v zadevi JBTZ, pa je danes poudaril, da je Masleševa odločitev etično, moralno in profesionalno sporna. Morda pa je Masleša "vzel vajeti v svoje roke mimo teh norm", da reši svojo čast in čast vrhovnega sodišča, ki bi s potrditvijo sodbe Janši "dokončno umazalo celotno stavbo slovenskega pravosodja", je razmišljal Tasić. Če obstaja najmanjša možnost, da Masleša razmišlja kot pošten sodnik in predsednik ene najvišjih institucij v državi, bo pravici v tem postopku zadoščeno in bo sodba Janši padla, je prepričan Tasić. Zato treba po njegovih besedah Masleši dati možnost, "da se izkaže kot sodnik s častjo in vestjo".

Vendar pa "tako ali tako" čutijo, da bodo sodniki sodili po političnem prepričanju in ne po dokazih. A v tem postopku lahko največ izgubi ali pa pridobi prav Masleša, meni. Če bo obsodilna sodba potrjena, bo "izgubil še zadnjo trohico svoje moralne, profesionalne in etične kredibilnosti", če pa bo sodba padla, bosta največ poleg Masleše dobila pravosodje in demokracija, je še dodal Tasić.