STA, MM

 |  Družba

Slovenija in indeks socialne pravičnosti

Družbeno neravnovesje v EU narašča, Slovenija nadpovprečna

V Bertelsmann Stiftung v luči študije izpostavljajo potrebo po večji vlogi socialne pravičnosti v evropski politiki.

V Bertelsmann Stiftung v luči študije izpostavljajo potrebo po večji vlogi socialne pravičnosti v evropski politiki.
© Tomaž Lavrič

Raven socialne pravičnosti se je v minulih letih znižala v večini članic EU, izhaja iz študije indeks socialne pravičnosti, ki jo je prvič pripravila nemška fundacija Bertelsmann Stiftung. Študija izpostavlja neravnovesje med severnimi ter južnimi in jugovzhodnimi članicami. Slovenija se je z devetim mestom odrezala nadpovprečno. V študiji, ki so jo objavili na svetovnem spletu, so na podlagi 35 kriterijev raziskovali šest različnih dimenzij socialne pravičnosti - revščino, izobraževanje, zaposlovanje, zdravje, medgeneracijsko pravičnost in socialno vključenost ter nediskriminacijo. VEČ>>

Primerjali so vseh 28 članic EU in ugotovili, da je socialna vključenost kljub krizi na zelo visoki ravni ostala na Švedskem, Finskem, Danskem in Nizozemskem, na drugi strani pa se je socialna nepravičnost v državah, kot so Grčija, Španija in Madžarska povečala. Slovenija se je odrezala nadpovprečno in se uvrstila na skupno deveto mesto, saj je glede na študijo kljub zgolj povprečni ekonomski uspešnosti tu še vedno mogoča dokaj visoka raven socialne pravičnosti. Skupaj z deseto uvrščeno Estonijo je tako Slovenija na primer pred tremi starimi članicami EU - Belgijo, Francijo in Veliko Britanijo.

Zabeležila je srednje do dobre rezultate na področju izobraževanja, medgeneracijske pravičnosti in preprečevanja revščine. Ko gre za slednje, je Slovenija na devetem mestu skupaj z Nemčijo. Pri enakopravnosti izobraževanja je zasedla sedmo mesto, pri čemer se je na primer uvrstila za sosednjo Hrvaško, ki je v tej kategoriji na petem mestu. Ko gre za medgeneracijsko pravičnosti, je Slovenija tik za prvo peterico, na šestem mestu. Ko gre za dostop do delovnih mest, se je Slovenija odrezala nekoliko slabše in pristala na 14. mestu, tik pred evropskim povprečjem. Je pa precej bolje uvrščena od sosednjih Madžarske, Italije in Hrvaške, ki so zasedle 21., 23. oz 25. mesto.

Na področju socialne vključenosti in nediskriminacije je Slovenija zasedla deveto mesto, tik za sosednjo Avstrijo in je tako nad evropskim povprečjem ter na primer pred Veliko Britanijo, Irsko in Francijo. Tudi na področju zdravja se je Slovenija s 15. mestom uvrstila tik pred evropsko povprečje in na primer takoj za Finsko. Med novimi članicami se je takoj za prvo četverico uvrstila Češka, ki se je odlikovala na področju preprečevanja revščine, enako kot tri srednjeevropske države blaginje - Avstrija, Nemčija in Luxembourg. Med nekdanjimi komunističnimi državami se je poleg Slovenije dobro odrezala tudi tik za njo uvrščena Estonija, napredek pa je dosegla tudi na 16. mesto uvrščena Poljska, kjer so indeks socialne pravičnosti merili že leta 2008.

Študija je poleg razkoraka med severom in jugom še posebej kritična do naraščanja neravnovesja med generacijami. Ugotavlja namreč, da je socialna nepravičnost veliko bolj udarila mlajše. Po celotni EU socialna izključenost ogroža kar 28 odstotkov otrok in mladih, v nasprotju s tem pa je v več primerih upadla revščina med starejšimi. Relativno visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi imata na primer tudi najvišje uvrščeni Švedska in Finska, to je 23,5 oz. 19,9 odstotka. A nordijske države v celoti ostajajo visoko uvrščene, predvsem zaradi dobrih rezultatov na področju preprečevanja revščine, dostopa do trga delovne sile ter socialne vključenosti in nediskriminacije.

Na repu lestvice je Grčija, kjer je stopnja brezposelnosti med mladimi skoraj 60-odstotna. Poleg tega v tej državi hitro narašča tveganje za revščino, prebivalstvo pa pestita tudi zaradi varčevalni ukrepov močno prizadeti zdravstveni sistem in diskriminacija manjšin, ki je posledica naraščanja vpliva skrajnih političnih sil. Podobna slika se kaže tudi v drugih južnih članicah EU. Brezposelnost med mladimi je tako eden največjih problemov, ko gre za socialno pravičnost, tudi v Španiji, saj tam presega 55 odstotkov.

V Bertelsmann Stiftung v luči študije izpostavljajo potrebo po večji vlogi socialne pravičnosti v evropski politiki. EU namreč ne bi smeli dojemati zgolj kot varuha ekonomske stabilnosti, poudarjajo. V fundaciji bodo poslej indeks socialne pravičnosti objavljali vsako leto.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.