Karl Erjavec, strokovnjak za kitolov

Slovenija gosti 65. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov

Slovenija v Portorožu gosti 65. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov (IWC). Prejšnji teden so v okviru zasedanja komisije potekale razprave posameznih podskupin, visoki segment zasedanja pa bo potekal od danes do četrtka. Slovenija sicer že vrsto let podpira aktivnosti, ki vodijo k boljši ohranjenosti ogroženih vrst kitov in delfinov. Slovenija se je v času predsedovanja EU leta 2008 izkazala pri pripravi skupnih stališč EU na zasedanju Mednarodne komisije za kitolov kot resna in odgovorna država in si utrdila mednarodno verodostojnost, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje. VEČ>>

Zasedanj mednarodne komisije se praviloma udeležujejo vladne delegacije 80 držav članic te komisije, mediji in nevladne organizacije, skupaj običajno približno 500 udeležencev. Na zasedanju v Portorožu si Slovenija kot gostiteljica želi uspešen izid pri iskanju poti k rešitvi nekaterih že leta odprtih tem. Gostitev takšnih dogodkov je po oceni ministrstva odlična priložnost za promocijo Slovenije, njenih naravnih lepot, kulinarike, kulturne dediščine in pristopov k ohranjanju narave, prav tako pa prinaša tudi pozitiven učinek za slovensko gospodarstvo.

Mednarodna komisija za kitolov je organ, ki je ustanovljen za izvajanje Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova. Konvencija, ki je bila ustanovljena leta 1946, se je v začetnem obdobju delovanja ukvarjala s kvotami za kitolov, v osemdesetih letih pa se je začela ukvarjati tudi z varstvom kitov in delfinov. Tako slovenski zunanji minister Karl Erjavec kot državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša sta poudarila pomen srečanja ter skrb, ki jo Slovenija namenja okolju na splošno in specifično biodiverziteti. Strniševa je ob tem izrazila prepričanje, da morajo različni deležniki stremeti k iskanju rešitev, ki bodo omogočale tako gospodarski razvoj kot ohranjanje biodiverzitete.

Na zasedanju v Portorožu je prisotnih 68 delegacij, ob njih pa še številni opazovalci, sekretar komisije za kitolov Simon Brockington pa je ob tem ocenil, da je tokratno zasedanje velika priložnost za premik naprej pri številnih odprtih vprašanjih. Glavne odločitve tokratnega srečanja bodo po besedah slovenskega komisarja Andreja Bibiča glasovanje glede kvote za domorodni kitolov prebivalcev Grenlandije, glede predloga Brazilije o vzpostavitvi zatočišča za kite v južnem Atlantiku ter glede japonske zahteve za kvoto pri malem priobalnem kitolovu.

Pred Grand hotelom Bernardin, ki bo do četrtka gostil zasedanje komisije, se je zbralo manjše število okoljevarstvenikov iz organizacije Varuhi morja (Sea Sheperd). Aktivisti opozarjajo na namero Japonske, da kljub odločitvi haaškega sodišča v sicer spremenjeni obliki nadaljuje program t.i. znanstvenega kitolova na Antarktiki. Bojijo se namreč, da japonska vlada ponovno išče "luknje" v predpisih, ki bi ji omogočale nadaljnji "nezakonit pokol kitov". Zato bodo Varuhi morja preventivno prisotni s svojimi plovili na Antarktiki v primeru, da bi v prihajajoči kitolovni sezoni prišlo do tovrstnih poskusov.