Zakaj vreme ne upošteva naših vodotokov?

Redna vzdrževalna dela, kamor sodi tudi čiščenje strug plavja in naplavin, je v pristojnosti Agencije RS za okolje (Arso)

Za tako velike padavine naši vodotoki niso predvideni. Večina vodotokov lahko prenese vodne količine povratnih dob do 20 let, kar je več, se razliva. Ko se voda razlije čez rob, pa nobena očiščenost in urejenost vodotoka ne zadošča, so glede nekaterih očitkov o neočiščenosti in neurejenosti vodotokov pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso). Redna vzdrževalna dela, kamor sodi tudi čiščenje strug plavja in naplavin, je namreč v njihovi pristojnosti. VEČ>>

To delo se opravlja prek koncesionarjev oz. javne službe urejanja voda. Za samo redno vzdrževanje ima Arso na razpolago 7,6 milijona evrov sredstev, "ki jih namensko, gospodarno in strokovno porabi izključno za nujne in res prioritetne ureditve". Arso vsako leto pripravi program dela, ki je vsebinsko, terminsko in finančno ovrednoten. Ta program je, kot navajajo na Arsu, v minimalnem obsegu prve prioritete ocenjen na 25,5 milijona evrov. "Vsakoletno zanemarjanje vzdrževanje zaradi pomanjkanja denarja pa povzroča večje stroške pri sanacijah v neurjih nastalih poškodb!" dodajajo.

Samo urejanje strug, kamor spada čiščenje obrežne zarasti in odstranjevanje naplavin in proda, po pojasnilih Arsa sicer doprinese k hitrejšemu odtoku voda, ne more pa preprečiti razlivanja večjih količin voda čez robove. Ko se voda razlije čez rob, nobena očiščenost in urejenost vodotoka po navedbah agencije ne zadošča.

"Proti vodam s stoletnimi povratnimi dobami lahko učinkovito pripomore le skrbno načrtovanje zadrževanja vode vzdolž celotnega vodotoka," izpostavljajo na Arsu. Kot primer dodajajo čiščenje struge pred dnevi močno uničenega Petačevega grabna v občini Dobrova - Polhov Gradec. "Po štirinajstdnevnem čiščenju je danes popolnoma enako zasut, kot je bil takoj po neurju konec avgusta," navajajo. Hidrolog z Agencije za okolje Nejc Pogačnik je v nedeljo pojasnil, da so poplave, ki so konec minulega tedna prizadele vzhodni del Slovenije, nastale zaradi velikih količin padavin ob predhodni namočenosti zemlje.