Finančna jedrska bomba za Italijo

OECD Italiji napoveduje negativen šok, naraščanje zunanjega dolga in padec rasti gospodarstva

Italijansko gospodarstvo se še vedno seseda pod težo gospodarske krize. Po oceni britanskega Telegrapha bi italija potrebovala finančno jedrsko bombo, da bi lahko rešila svoje probleme. Organizacija OECD je namreč drastično zmanjšala svojo oceno gospodarske rasti za Italijo. Depresija bo v Italiji prisotna še vse do konca leta 2015, gospodarstvo pa je samo letos upadlo za dodatnih 0,4 odstotka. VEČ>>

Naslednje leto bi lahko v najboljšem primeru gospodarstvo doseglo rast v višini 0,1 odstotka. Italijanski dolg se bo tako naslednje leto dvignil preko točke vrnitve, še posebej zato, ker gre za državo brez lastne valute in centralne banke. “To je katastrofalno za finance naše države. Približujemo se razmerju dolga v višini 145 odstotkov družbenega produkta,” ocenjuje Antonio Guglielmi, globalni strateg Mediobance. “Kdo ve, kje je maksimalna številka, ki jo bo trg še dopuščal? Številke so zastrašujoče že danes, toda za sedaj se Draghijev poker še vedno zdi uspešen in sedaj je tu še vonj emisije evrov, zaradi katerega se bo igra še nadaljevala nekaj časa. Toda da bi obrnili tok dogodkov, bi potrebovali finančno jedrsko bombo. Če Draghi ne bo naredil nič – in prisotno je veliko skepticizma glede načrtov ECB – potem je Italija mrtva,” ocenjuje Antonio Guglielmi.

Izvoz je na severu Italije upadel za 2,5 odstotka, na jugu države pa v različnih regijah za 11 do 25 odstotkov. Pri tem pa predvsem celotno območje evra po oceni Telegrapha ostaja območje brezupa. Predvsem zato, ker je rast najpomembnejših gospodarstev izjemno anemična. Italijanski dolg ob tem vztrajno narašča kljub politiki varčevanja oziroma prav zaradi nje in kljub temu, da je država uspela doseči proračunski presežek v višini 2 do 3 odstotke bruto družbenega produkta. Vendar je bila cena za to tudi naraščanje dolga, načrti za njegovo stabilizacijo in zmanjšanje pa so bili izničeni.

Že vlada Maria Montija je pred tremi leti napovedovala, da bo dolg Italije leta 2014 znašal še samo 115 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Tako velika napaka v samo treh letih kaže, da evropska monetarna politika ne daje obljubljenih rezultatov. Zolt Darvas iz raziskovalnega centra Bruegel v Bruslju opozarja, da se Italijanski bruto družbeni proizvod zmanjšuje, ob tem pa ga bremeni še vse večji dolg. “Napoved OECD-ja za Italijo je negativen šok. Sedaj je vse odvisno od dinamike rasti, ta pa je odvisna od ECB. In ne verjamem, da ECB dela dovolj,” ocenjuje Marvas. Šele nakup državnih obveznic s strani ECB bi lahko spremenil stanje, pri tej politiki pa se ECB srečuje s številnimi pravnimi omejitvami.

Vse skupaj je verjetno precej neprijetno presenečenje tudi za Matea Renzija, italijanskega premierja, ki je po hitri zmagi februarja letos sedaj spoznal, da ne bo mogel spremeniti stanja in bo še naprej odvisen od varčevalnih politik evropskih institucij. Če bo Italija še dodatno zmanjšala plače zaposlenim, da bi si povrnila izgubljeno konkurenčnost znotraj EMU, potem bo zunanji dolg še naprej rasel, če pa se bo italijanski predsednik vlade odločil za dodatno varčevanje, potem ga zelo verjetno že kmalu čaka neprijetna usoda - da bo s takšno politiko lovil lasten rep in dosegel popularnost, s kakršno se lahko pohvali francoski predsednik Hollande, ki ga ne podpira že rekordnih 85 odstotkov državljanov.