Pregon novinarke Dela nedopusten poseg v novinarsko svobodo

Že več kot en teden je znano, da novinarki Anuški Delić zaradi poročanja o povezavah med neonacistično skupino Blood & Honour in stranko SDS grozi triletna zaporna kazen. Na okrajnem sodišču v Ljubljani se bo morala zagovarjati zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov SOVE. »Kazensko preganjanje novinarke Dela razumemo kot enega najhujših posegov v novinarsko avtonomijo in ustavno pravico javnosti do obveščenosti v zadnjem desetletju ali več,« opozarjajo v uredništvu Časopisa za kritiko znanosti (ČKZ). Pozivajo, naj se kazenski pregon novinarke nemudoma ustavi.>>

»Povsem nedoumljivo se nam zdi, da je sodišče potrdilo obtožni predlog državnega tožilstva zaradi zapisov Anuške Delić o desnem ekstremizmu, domnevno zato, ker naj bi podatke o njem pridobila iz tajnih dokumentov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije,« so v izjavi za javnost zapisali v ČKZ.

»Novinarka je ob razkrivanju izjemno žgoče teme, tj. delovanja nacionalističnih in ekstremističnih skupin v državi, postopala povsem korektno – novinarju ni treba razkriti svojega vira, nasprotno, dolžan ga je celo zaščititi, če so razkriti podatki v javnem interesu, kar se je nesporno tudi zgodilo. In tudi če bi bili podatki resnično del tajnih dokumentov SOVE, je preganjanje novinarjev zaradi tovrstnih dejstev popolnoma nedopustna praksa.«

Splošna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je, da je treba v vsakem takem primeru tehtati med interesom države, da s kazenskim pregonom varuje tajnost določenih podatkov, in svobodo izražanja, še poudarjajo člani uredništva ČKZ. »V demokratičnih družbah morata svoboda novinarskega izražanja, katere del je tudi nerazkrivanje identitete virov, in interes javnosti, da je obveščena o zanjo relevantnih dejstvih, praviloma prevladati nad interesom državne oblasti, da varuje tajnosti takih podatkov.«

Obsojajo tudi namen državnega tožilstva, da bi si pridobilo podatke o vseh telefonskih pogovorih in stikih, ki jih je Delić opravila s svoje telefonske številke. (Predlog je sicer sodišče zavrnilo.) In so presenečeni, da »se niti po več kot enem tednu od javne informacije o kazenskem pregonu novinarke do tega niso jasneje opredelile državne institucije in politični vrh, ki je z razkritji novinarke neposredno povezan«.

»Zapisi novinarke v Delu dajejo slutiti, da bi lahko obstajal velik politični interes za pregon novinarke, saj je ta poročala o povezavah neonacističnih skupin s posameznimi političnimi strankami. Zapise je obenem objavila tik pred državnozborskimi volitvami leta 2011, čemur je sledila razrešitev takratnega direktorja SOVE Sebastjana Selana in ta naj bi menda bilo celo obtožen, ker ni ovadil novinarke. Vpletenost političnih akterjev v razkrivanje podatkov meče na pregon proti novinarki še večjo senco dvoma, zato pozivamo, da sodišče pregon novinarke nemudoma ustavi oziroma izda oprostilno sodbo, kritično javnost pa, naj zavzame ustrezno držo in zavaruje novinarsko svobodo. Novinarka namreč ni ravnala protipravno, temveč povsem korektno.«

Ko je okrajno sodišče za oktober razpisalo obravnavo proti Anuški Delić, je novinarka dejala: »Obtožni predlog potrjuje moje ugotovitve o delovanju in političnem angažiranju Blood & Honour.« Za Mednarodni inštitut za tisk (IPI), ki je pozval k prekinitvi kazenskega postopka proti novinarki, pa je dejala: »Pri tem sojenju gre predvsem za politični pregon proti meni, ker sem razkrila, da so člani pomembne politične stranke tudi neonacisti. Kazenski pregon je uporabljen v politične namene. Obtožba je zame farsa, je zgolj način, kako priti do mojih virov.«

Naj nemudoma prekine kazenski pregon novinarke, je sodišče pozvalo tudi Društvo novinarjev Slovenije. Gre za še en grob in nedopusten poseg v ustavno pravico javnosti do obveščenosti, je upravni odbor društva zapisal v izjavi za javnost.