»Najbolj varčna oblika diplomacije«

Pahor: Slovenija med najbolj ambicioznimi državami glede podnebnih sprememb

"Slovenija se je pridružila najbolj ambicioznim državam tako v okvirju EU kot na globalni ravni. Naša zaveza je, da bomo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 za 20 odstotkov in do leta 2030 za 40 odstotkov," je dejal predsednik Pahor v govoru na Podnebnem vrhu pri čemer je mislil na ravni iz leta 1990. Predsednik Pahor se je namreč v New Yorku udeležil podnebnega vrha svetovnih voditeljev, poslovnega sveta in civilne družbe, ki ga je pred začetkom splošne razprave 69. zasedanja Generalne skupščine ZN sklical generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. VEČ>>

Kot je dejal Pahor, je Slovenija med najbolj ambicioznimi državami boja proti segrevanju ozračja. Podnebni vrh zelo odmeva, čeprav na njem ne bodo sprejeli nobenih zavezujočih sklepov glede obveznih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid. Podnebni vrh služi kot podlaga za mobilizacijo javnega mnenja za pritisk na državne voditelje pred podnebno konferenco prihodnje leto v Parizu, kjer pa se bo skušalo priti do dogovora. "Upam si reči, da je tale vrh eden od najpomembnejših za oblikovanje svetovnega javnega mnenja pred pariško konferenco, ki bo potem sprejela politične zaveze držav članic ZN in mednarodne skupnosti v boju s podnebnimi spremembami," je dejal Pahor in dodal, da je Ban Ki Moon v tem smislu zasnoval dogodke na tem vrhu.

Pahor se je z Banom srečal še pred nastopom na podnebnem vrhu, kjer je udeležence pozval k ambicioznejšim ciljem glede podnebne akcije, vsaka država pa naj sodeluje v skladu s svojimi odgovornostmi in zmogljivostmi. "Slovenija bo izpolnila skupno zavezo iz leta 2010, da se globalne temperature ne dvignejo za več kot dve stopinji Celzija od predindustrijskih ravni in poziva velike onesnaževalce, naj objavijo ambiciozne cilje najkasneje v prvem četrtletju 2015," je dejal. V nadaljevanju je pozval razvite države, naj držijo besedo o povečanju finančne pomoči revnejšim državam v razvoju na 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020. "Brez ustreznega financiranja in tehnološke podpore države v razvoju ne bodo zmogle prispevati k skupnemu cilju," je dejal Pahor in na koncu opozoril, da kratkoročni interesi ne smejo ogroziti življenja za prihodnje generacije. "Imamo le eno Zemljo, ki si jo delimo in naša odgovornost kot voditeljev, kot ljudi in kot staršev je, da jo ohranimo za naše otroke," je sklenil Pahor.

6OcCZVBRqYw

(Večfunkcijski predsednik Pahor zna strokovno pritegniti tako vižam festivala katoliške mladine v Stični kot puhlicam svetovnih voditeljev v New Yorku.)

Po govoru na Podnebnem vrhu se je Pahor podal naprej na dvostranska rečanja in sprejeme, ki potekajo v času splošne razprave GS ZN v New Yorku. Med drugim je imel na programu srečanje s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in predsednikom GS ZN Samom Kuteso, zvečer pa ga skupaj z drugimi vodji delegacij čaka sprejem pri predsedniku ZDA Baracku Obami. Na programu ima do konca tedna med drugim še srečanja s predsedniki Egipta Abdelom Fatahom al Sisijem, Irana Hasanom Rohanijem, Srbije Tomislavom Nikolićem in Poljske Bronislavom Komorowskim.

"Udeležba predsednika vlade ali republike na GS ZN je pravzaprav najbolj uspešna in če smem reči tudi najbolj varčna oblika diplomacije. V kratkem času štirih, petih dni je možnost srečanja z vsemi tistimi visokimi predstavniki drugih držav, ki jih morda bolj poredko srečate ali pa se želite z njimi temeljiteje posvetovati o zadevah," je o udeležbi na splošni razpravi dejal Pahor, ki bo z govorom pred GS ZN nastopil v petek.