Izgubljeno s prisego

Mramor bo še enkrat prisegel pred DZ

Predsednik DZ Milan Brglez se je kljub mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, da ponovna prisega finančnega ministra Dušana Mramorja z ustavnopravnega vidika ni potrebna, odločil, da Mramorja k temu pozove. Po Brglezovem mnenju je namreč ponovna prisega Mramorja pomembna s simboličnega vidika izraza spoštovanja do DZ in poslancev. Minister je potrdil, da bo prisego ponovil v torek na izredni seji DZ. Ponovitev prisege so sicer predlagali v SDS, ker je Mramor iz besedila prisege izpustil tri besede. VEČ>>

Prisega, ki jo izrečejo ministri po imenovanju, je zapisana v ustavi in se glasi: "Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije." Mramor pa je v svoji prisegi izpustil besede "da bom ravnal". V SDS so zato razumeli, da je Mramor prisegel, da bo "spoštoval ustavni red po svoji vesti". Mramor se je s tem dejanjem postavil nad ustavo, so takrat navedli. Iz posnetka seje je sicer razvidno, da je minister Mramor ob branju besedila res izpustil omenjene besede, vendar je za besedno zvezo "spoštoval ustavni red" naredil premor, nato pa nadaljeval, da bo "po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije".

Iz službe za odnose z javnostmi DZ so v zvezi s prisego sporočili, da je Brglez po prejemu zahteve SDS Mramorja najprej prosil za pojasnilo, nato pa zahtevo SDS in pojasnilo Mramorja predal zakonodajno-pravni službi ter jo prosil za mnenje. Mnenje službe je prejel včeraj, v njem pa je zapisano, da je ob primerjavi ustavno določenega besedila prisege in besedila, ki ga je izrekel Mramor, mogoče ugotoviti, da izostanek navedenih treh besed bistveno ne spreminja vsebine in pomena. Zato je po mnenju službe mogoče šteti, da se je Mramor zavezal vrednostnim merilom in načelom, kot jih določa ustavno besedilo prisege in po katerih naj se pri izvrševanju svojih pristojnosti tudi ravna.

"To pomeni, da v konkretnem primeru nepopolno izrečeni prisegi ni mogoče očitati potvarjanja prisege, temveč se kaže kot lapsus," piše v mnenju. V zakonodajno-pravni službi so dodali še, da ob izreku prisege pred DZ nihče od prisotnih izrečeni prisegi ni oporekal, iz česar je mogoče sklepati, da so jo vsi prisotni šteli kot ustrezno.