5,8 % delovno aktivnega prebivalstva

Učitelji in vzgojitelji najštevilčnejša skupina strokovnjakov

Po zadnjih statističnih podatkih skrbi v Sloveniji za vzgojo in izobraževanje malo manj kot 47.000 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov, kar predstavlja 5,8 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Podatki kažejo, da je med učitelji tudi vsako leto več brezposelnih. Med pedagoškimi delavci je v Sloveniji največ osnovnošolskih učiteljev. Učence in odrasle udeležence osnovnošolskega izobraževanja namreč opismenjuje in usposablja za pridobivanje splošnih in uporabnih znanj nekaj več kot 18.800 predmetnih in razrednih učiteljev, kažejo podatki državnega statističnega urada. VEČ>>

Najmlajše, vključene v vrtce, vzgaja in izobražuje nekaj več kot 10.400 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Dijake in odrasle udeležence srednješolskega izobraževanja usposablja za poklic, jim posreduje strokovna tehnična znanja ali razširjene splošnoizobraževalne vsebine skoraj 7300 srednješolskih učiteljev. Študente na višjih strokovnih šolah poučuje nekaj manj kot 1700, študente na visokošolskih zavodih pa 8600 učiteljev in sodelavcev.

Učitelji, vzgojitelji in specialni pedagogi se ukvarjajo tudi z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladostnikov, ki bivajo v dijaških in mladinskih domovih, zavodih ali centrih za usposabljanje, delo in varstvo. Med visokošolske učitelje poleg profesorjev štejejo tudi docente, predavatelje, lektorje, asistente ter strokovne sodelavce. Po podatkih zavoda za zaposlovanje in statističnega urada je bilo v Sloveniji konec julija letos uradno registriranih 2505 strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje, ki so iskali zaposlitev. Število teh oseb se povečuje že tretje leto zapored. Julija 2012 jih je zaposlitev iskalo 2017, julija 2013 pa 2387. Med njimi je bilo največ učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah in vzgojiteljev v dijaških domovih, in sicer povprečno okoli tretjina.

Slabo se godi tudi učiteljem glasbe, saj je kar 45 odstotkov tistih v glasbenih šolah ter zasebnih vaditeljev glasbe zaposlenih za določen čas. V podobnem položaju so bili tudi učitelji tujih jezikov v neformalnem izobraževanju. Povprečno 43 odstotkov brezposelnih učiteljev in vzgojiteljev je bilo starih od 30 do 39 let. Podatki o številu učencev na učitelja za leto 2011 kažejo, da se države članice OECD po vrednosti tega kazalnika zelo razlikujejo: od 28 učencev na učitelja v Mehiki do 10 učencev na učitelja na Norveškem. Povprečje v državah članicah OECD na primarni ravni izobraževanja je bilo tedaj 16 učencev na učitelja. Slovenija pa se je z devetimi učenci na učitelja uvrstila pod to povprečje.

Na srednješolski ravni izobraževanja je dosegala povprečje vseh držav članic OECD, v terciarnem izobraževanju pa se je z 19 študenti na profesorja uvrstila nad povprečje držav članic OECD in se znašla v družbi s Češko republiko, Belgijo in Italijo. Ob tem na statističnem uradu sicer pojasnjujejo, da podatek o številčnem razmerju med učenci in pedagoškim osebjem ne upošteva poučevalnega časa v primerjavi s trajanjem delovnega dne učiteljev, zato samo iz tega razmerja ne moremo ugotoviti, koliko učencev je v razredu, v katerem učitelji poučujejo.