STA, MM

 |  Politika

Kdo naj se prime za denarnico?

Hribar Milič: Pri primerjavi plač v šolstvu je treba upoštevati razlike v produktivnosti gospodarstva

Primerjava plač v šolstvu s Finsko brez upoštevanja razlik v produktivnosti gospodarstva ni na mestu, meni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

Primerjava plač v šolstvu s Finsko brez upoštevanja razlik v produktivnosti gospodarstva ni na mestu, meni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.
© Borut Krajnc

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci prejšnji teden v zvezi s kakovostjo izobraževanja in vlaganjem sredstev opozoril, da bo nadaljnje zmanjševanje sredstev v izobraževanju "nujno privedlo do točke, ko bodo rezultati zgrmeli navzdol". Pri tem je spomnil na raziskavo Gemsa, vodilne svetovne družbe za izobraževanje, ki ugotavlja, da bi se morale plače slovenskih učiteljev povečati za 17,6 odstotka ali pa bi se moralo zmanjšati povprečno število otrok v razredu s 14 na devet, da bi dosegli takšno učinkovitost, kot jih ima glede na vložena sredstva Finska. VEČ>>

Primerjava plač v šolstvu s Finsko brez upoštevanja razlik v produktivnosti gospodarstva ni na mestu, meni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. V odzivu na izjavo glavnega tajnika Sviza v zvezi s plačami je zapisal, da se mora javni izobraževalni sistem močneje povezati s potrebami gospodarstva. Hribar Milič je v odzivu zapisal, da so razmišljanja o visokih plačah povsem legitimna, če so vezana na visoko produktivnost in tržno usmerjenost dejavnosti. "Ko pa jih glasno izreče glavni tajnik Sviza, g. Štrukelj, se moramo državljani raje prijeti za denarnico," je zapisal v sporočilu za javnost.

Pojasnil je, da kakovosti primarne izobrazbe v Sloveniji ni oporekati. "Bolj zaskrbljujoča je druga plat resnice," je pojasnil in dodal, da smo na lestvici Svetovnega ekonomskega foruma pri makroekonomskem okolju, učinkovitosti trga dela in razvoju finančnega trga izgubili veliko število mest in se uvrščamo med 98. in 133. mestom. "Težava tako ni, da smo zanemarjali šolstvo, pač pa vse druge segmente naše države, ki pomembno prispevajo k višji dodani vrednosti," meni Hribar Milič. Opozoril je, da lahko plače v izobraževanju in ostalih dejavnostih rastejo zgolj z rastjo BDP in se približujejo finskim z relativno višjo gospodarsko rastjo. "Vendar je matematika neusmiljena veda, ki ne dopušča veliko dvoumnosti. V kolikor bi naše gospodarstvo od danes naprej vsako leto raslo vsaj za eno odstotno točko več kot finsko, bi njihov nivo dosegli šele v 145 letih," je še zapisal.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.