Čas Nobelovih nagrajencev

Nobelova nagrada za odkritje notranjega GPS - največ zanimanja za imena prejemnikov Nobelove nagrade za mir

Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino si bodo razdelili ameriško-angleški raziskovalec John O'Keefe ter norveški par May-Britt Moser in Edvard Moser za odkritje sistema pozicioniranja v možganih, 'notranjega GPS', ki človeku omogoča orientacijo v prostoru, je sporočil Karolinska Institut v Stockholmu. "Odkritja Johna O'Keefa, May-Britt Moser in Edvarda Moserja so rešila problem, ki je stoletja zaposloval filozofe in znanstvenike - kako možgani ustvarijo zemljevid okoli nas in kako lahko krmarimo skozi kompleksno okolje," je v obrazložitvi zapisal inštitut. VEČ>>

O'Keefe je leta 1971 odkril prvo komponento tega sistema za določanje položaja. Pri podganah je odkril vrsto živčne celice v delu možganov, imenovanem hipokampus, ki se je aktiviral, ko je bila žival na določenem kraju v laboratoriju. Podgana si je tako v svojih možganih ustvarila zemljevid sobe. Leta 2005 sta nato zakonca May-Britt in Edvard Moser odkrila drugo ključno komponento možganskega sistema pozicioniranja. Identificirala sta vrsto živčne celice, ki ustvari koordinatni sistem in omogoča natančno določanje položaja in sledenje poti.

Odkritje bi bilo lahko koristno v nevromedicini, zlasti pri Alzheimerjevi bolezni, pri kateri se del možganov, odgovoren za orientacijo, poškoduje že v zgodnji fazi bolezni. "Znanje o sistemu pozicioniranja v možganih nam torej pomaga razumeti mehanizem, ki podpira uničujočo izgubo prostorskega spomina, ki prizadene ljudi s to boleznijo," je zapisal Nobelov odbor. O'Keefe in zakonca Moser si bodo nagrado v višini osmih milijonov švedskih kron (881.000 evrov) razdelili na pol. Nagrajenci bodo prestižno priznanje tradicionalno prejeli na uradni slovesnosti 10. decembra v Stockholmu.

51-letna May-Britt Moser je se je na novico odzvala na Twitterju: "Še vedno sem v šoku. To je tako noro." Njen 52-letni soprog je bil v času objave dobitnikov na letalu proti Münchnu in je za nagrado izvedel šele po izkrcanju z letala. "To je bilo res presenečenje. Sploh nisem pomislil na to, tako da mi ni bilo jasno, ko so me na letališču pričakali s cvetjem," je pripovedoval. Kot je dodal, je takrat na telefonu videl, da ga je klical sekretar žirije Göran Hansson in da je imel okoli 120 neodgovorjenih klicev.

Tako kot vedno pa svet z največjim zanimanje čaka na petek, ko bodo objavili ime oz. imena prejemnikov Nobelove nagrade za mir. Glede na ugibanja so v vodstvu papež Frančišek, žvižgač Edward Snowden in Pakistanka Malala Jusafzaj. Letos so zabeležili rekordnih 278 nominacij za Nobelovo nagrado za mir, o kateri za razliko od ostalih, ki jih objavijo na Švedskem, odloča norveški odbor. Seznam je tajen, a so nekateri predlagatelji sami razkrili svoje nominirance. Med razkritimi je tudi ameriški žvižgač Snowden, ki bi bil sicer kontroverzna izbira, saj bi zagotovo ujezila ZDA.

Direktor Instituta za mirovne raziskave v Oslu (Prio) Kristian Berg Harpviken, ki vsako leto objavi seznam petih favoritov za Nobelovo nagrado za mir, a mu doslej dejanskega nagrajenca še ni uspelo napovedati, je Snowdna uvrstil na drugo mesto. Nagrada bi glede na Prio šla Frančišku, in sicer zaradi njegovega stalnega opozarjanja na usodo revnih in potrebo po novem pristopu k razvoju in ekonomski redistribuciji. A tudi argentinski papež, ki je na čelu Cerkve od lani, bi lahko bil kontroverzna izbira, podobna izbiri ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je Nobelovo nagrado za mir prejel leta 2009, manj kot leto dni po izvolitvi. Kritiki so takrat poudarjali, da je nagrado dobil za morebitna dobra dejanja v prihodnosti, ne pa za nekaj, kar je že dosegel.

Papež vodi tudi na čelu stavnice Paddy Power, na seznamu instituta iz Osla pa sta še 17-letna borka za pravice deklic do izobraževanja Jusufzajeva, ki so jo leta 2012 ranili talibani, in kongovski ginekolog Denis Mukwege, specializiran za zdravljenje s strani uporniških sil množično posiljenih žensk. Institutovo peterico tvori še ruski opozicijski časnik Nova Gazeta, ki ga je, deloma z denarjem od Nobelove nagrade za mir, leta 1993 soustvaril zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Tudi vsa ta imena so visoko na stavnicah.

Veliko ugibanj kroži tudi o letošnji Nobelovi nagradi za književnost. Za favorita znova velja japonski pisatelj Haruki Murakami, a vanj niso preveč prepričani literarni kritiki. Ti večje možnosti vidijo za uglednega kenijskega avtorja Ngugija wa Thiong'o, alžirsko pisateljico Assio Djebar ali somalijskega romanopisca Nuruddina Faraha - tudi spričo dejstva, da so bili od leta 1901 le štirje Nobelovi laureati iz Afrike. Dobitnika nagrade za književnost bodo v Stockholmu predstavili v četrtek, razen če akademiji do takrat ne bo uspelo doseči soglasja. V tem primeru bi lahko objavo imena nagrajenca preložili za teden dni.

Od leta 1901 do leta 2013 je Nobelovo nagrado prejelo skupaj 847 posameznikov in 25 organizacij, nekateri med njimi večkrat. Najstarejši lavreat, ki je prejel Nobelovo nagrado, je bil v Rusiji rojeni Američan Leonid Hurwicz. Ob podelitvi nagrade za ekonomijo leta 2007 je štel 90 let. V nagradi je lahko užival le nekaj mesecev, saj je junija 2008 umrl. Britanski lavreat Lawrence Bragg je bil leta 1915, ko je prejel nagrado za fiziko, star 25 let in še vedno velja za najmlajšega Nobelovega nagrajenca. Nemec Werner Karl Heisenberg, ki je nagrado za fiziko prejel leta 1931, je bi takrat star 31 let, medtem ko najmlajši nagrajenec za književnost ostaja Britanec Rudyard Kipling, ki je nagrado leta 1907 prevzel pri 42 letih.

Leta 2007 je britanska pisateljica Doris Lessing postala najstarejša prejemnica nagrade za književnost. Ko so objavili njeno ime, je štela 87 let, vse skupaj pa je sama označila za katastrofo, saj ji je zaradi tega zmanjkalo časa za pisanje. Umrla je novembra 2013. Povprečna starost Nobelovih nagrajencev v vseh kategorijah od leta 1901 do leta 2013 je 59 let. Od leta 1901, ko so jih začeli podeljevati, je Nobelove nagrade prejelo 44 žensk - med njimi dvakrat Marie Curie - in 803 moški. Nagrado za ekonomijo je šele leta 2009 prvič dobila ženska, in sicer Elinor Ostrom, le dve pa sta doslej prejeli nagrado za fiziko, zadnja leta 1963. To nagrado je na drugi strani prejelo 191 moških.

Med Nobelovimi nagrajenci je šest očetov in njihovih sinov. Medtem je le en primer, ko je šla nagrada v roke tako očetu kot hčeri oz. tako materi kot hčeri - v obeh primerih je bila hči francoska znanstvenica Irene Joliot-Curie, ki je Nobelovo nagrado za kemijo skupaj s soprogom Fredericom Joliot-Curiejem dobila leta 1935. Nobelova nagrada je šla v roke zakoncema poleg tega primera še dvakrat. Nobelovo nagrado je zavrnilo šest lavreatov. Le dva sta to storila prostovoljno, leta 1964 Francoz Jean-Paul Sartre, ki je zavrnil Nobelovo nagrado za književnost, in leta 1973 tedanji vietnamski premier Le Duc Tho, ki Nobelove nagrade za mir ni želel deliti z ameriškim državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem.

Adolf Hitler je prevzem nagrade preprečil trem nemškim nagrajencem - Richardu Kuhnu (nagrada za kemijo leta 1938), Adolfu Butenandtu (nagrada za kemijo leta 1939) in Gerhardu Domagku (nagrada za medicino leta 1939). Sovjetske oblasti pa so Borisa Pasternaka prisilile, da je leta 1958 zavrnil nagrado za književnost. Trije nagrajenci za mir so bili ob razglasitvi v zaporu - nemški mirovnik in novinar Carl von Ossietzky (leta 1935), mjanmarska opozicijska voditeljica Aung San Suu Kyi (leta 1991) in kitajski oporečnik Liu Xiaobo (leta 2010).