Zaenkrat izbrisanim le poldrugi milijon evrov

Potem ko je 18. junija stopil v veljavo zakon o odškodninah za izbrisane, je do sedaj vlogo za povračilo 50 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa podalo okrog 4200 upravičencev. Upravne enote so zaenkrat ugodile 2853 zahtevam, 236 so jih zavrnile, 40 zavrgle, v 21 primerih pa je bil postopek ustavljen. Zakon je »ceno« izbrisa določil kar pavšalno in večina izbrisanih meni, da je odškodnina prenizka. Na Evropsko sodišče za človekove pravice in slovensko ustavno sodišče so že vložili posamezne pritožbe in pobudo za ugotovitev ustavnosti zakona. Ko bosta odločili ti dve sodišči, bodo morda sledile tožbe izbrisanih, naj jim država dosodi pravičnejšo odškodnino. Več>>

Zakon o odškodninah za izbrisane, skladno s katerim so upravne enote začele zbirati vloge za odškodnine izbrisanim, se je začel izvajati 18. junija. Izbrisani, ki uveljavlja zahtevo za odškodnino, lahko to stori na upravni enoti, na območju katere je imel v času nezakonitega in neustavnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva leta 1992 prijavljeno stalno prebivališče.

Vsak izbrisani, ki ima urejen status v Sloveniji oziroma ima dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo, ter tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili, bo v upravnem postopku dobil 50 evrov za mesec izbrisa.

Večina upravičencev sicer meni, da je odškodnina prenizka. Zato da bi dobili primernejše izplačilo, morajo do 18. junija 2017 vložiti tožbo na sodišče. A sodišče ne bo smelo dosoditi odškodnine, višje od 150 evrov za vsak mesec izbrisa. »Ta zakonska določba, ki omejuje celotno odškodnino največ na trikratni znesek pavšalne odškodnine, je najbolj protiustavna od vseh določb tega zakona, zato smo prepričani, da je ne bo sprejelo kot ustrezne niti sodišče v Strasbourgu (ESČP) niti slovensko Ustavno sodišče, pred katerim bomo zahtevali razveljavitev celotnega zakona,« piše na spletni strani Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije.

V društvu pozivajo, naj vsi upravičenci do odškodnine vložijo zahteve za povračilo. Počakajo pa naj s sodnimi postopki, prek katerih bi dosegli višjo odškodnino, vsaj dokler ne bosta ESČP in naše Ustavno sodišče odločila o tem, ali je omejitev na trikratni znesek pavšalne odškodnine pravno dopustna. »Že sedaj pa ponavljamo naša stara opozorila: kdor bo s tako tožbo zahteval preveliko odškodnino, za katero nima zadosti trdnih dokazov (kar lahko oceni samo izkušen odvetnik), bo imel s tako tožbo samo velike stroške, če bo tožba zavrnjena – in podobno tudi v primeru, če bo tožbi sodišče ugodilo samo delno (če bo npr. zahteval 100.000 € odškodnine, dobil pa samo 10.000 €, bo moral plačati 90 odstototkov vseh sodnih stroškov in stroškov tožene stranke – in bo zaradi tega lahko plačal celo več kot bo znašala dobljena odškodnina).

Okrog tisoč izbrisanih je sicer že vložilo pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. »Ali bo njihove tožbe sodišče v Strasbourgu (ESČP) obravnavalo ali ne, je odvisno od tega, ali bo ocenilo slovenski zakon o odškodninah za zadovoljiv ali ne. Če bodo katere od že vloženih tožb tam sprejete v obravnavo in jim bo tam priznana bistveno višja odškodnina kot po slovenskem zakonu, bo Slovenija seveda hitro popravila zakon, da bi tako preprečila nadaljnje dosojanje odškodnin v Strasbourgu,« še pišejo v društvu izbrisanih.

Na ministrstvu za notranje zadeve po napovedih iz časa začetka izvajanja zakona pričakujejo okoli 12 tisoč vlog, za odškodnine izbrisanim pa naj bi skupaj namenili okoli 130 milijonov evrov.