Darja Kocbek

, 08:30  |  Svet

Privilegiji kardinalov

Preden je argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio postal papež Frančišek, so kardinali v Vatikanu imeli lepo življenje. S prijatelji so se srečevali v barih in restavracijah ter delili, kar so imeli. Denarja ti služabniki cerkve sicer niso imeli veliko, imeli pa so vstopnice v cerkveni raj, s katerimi so si njihovi prijatelji lahko z neobdavčenim gorivom polnili rezervoarje svojih vozil in neobdavčeno nakupovali. Tudi vatikanska banka s svojimi tajnimi računi je bila odprta za stranke iz vsega sveta, ki so imele priporočilo. Potem je prišel Bergoglio. Več>>

Hans-Jürgen Schlamp, novinar spletne izdaje Spiegla poroča, da je imela cerkvena država v svojem voznem parku okrog sto službenih vozil, ko je 13. maja lani postal papež Frančišek. Kmalu zatem v Vatikanu brez negativnega odziva ni mogel več nihče sesti v mercedesovo limuzino. Prej so se kardinali oblačili v imenitna svilena oblačila, ki so stala 10 tisoč evrov ali več, Frančišek pa je prišel v svojih delovnih čevljih in preprostih oblačilih, zato si nihče več ne drzne, da bi se pojavil v zlatu in škrlatu.

»Papežu niso všeč duhovniki, ki imajo radi drage počitnice in hrano v vrhunskih restavracijah, ki razkazujejo zlati in srebrni nakit in se družijo z mogočnimi ljudmi,« je Frančišek sporočil prek svojega dolgoletnega tesnega sodelavca Victorja Manuela Fernàndeza, ki je zdaj rektor katoliške univerze v Argentini. Če to ni letelo na 200 kardinalov, koga je potem mislil, sprašuje Schlamp.

Zdaj je pod vprašajem še en majhen privilegij kardinalov. To so kontingenti za vse, kar potrebujejo za življenje in si pa s plačo 3000 evrov na mesec ne morejo prav zlahka privoščiti. Zaradi tega so že njihova stanovanja v Vatikanu smešno poceni, četudi naj bi bila ogromna in krasna. V vatikanski trgovini, kjer je že tako vse, kar je na prodaj, neobdavčeno, imajo kardinali še dodatni 15-odstotni popust za živila in 20 odstotkov za oblačila. Ker je to prišlo v javnost, poznavalci vedo povedati, da utegne papež ta privilegij kmalu ukiniti.

Vprašljivo je predvsem, zakaj si kardinali lahko po ugodnejši ceni kupujejo tudi cigarete. Vsak lahko na mesec kupi do 500 neobdavčenih škatlic, prvih 200 škatlic lahko dobi še z dodatnim 20-odstotnim popustom. Nekateri kardinali to kvoto v celoti porabijo. Toda je mogoče na mesec pokaditi 10 tisoč cigaret, kar je več kot 300 na dan? Tega ne zmore nobeden kardinal, tudi z božjo pomočjo ne. Mnogi pravijo, da kardinali odvečne cigarete razdelijo med revne, nekateri menijo, da jih prodajajo.

Tudi bencin je za kardinale zelo poceni, saj za liter odštejejo le 70 centov. Vsak kardinal ima na mesec na voljo 400 litrov bencina, del te količine za porabo v Vatikanu, del si ga lahko natoči drugod. Toda kje v povprečju 70 let stari moški na mesec prevozi 4000 kilometrov? A tudi bone za bencin kardinali delijo med reveže?

Kalifornijski inštitut za vino pa je ugotovil, da v nobeni državi na svetu poraba vina na prebivalca ni tako visoka kot v Vatikanu. V letu 2012 je vsak kardinal statistično popil 74 litrov vina. V deželi vina Italiji je povprečna poraba na prebivalca le 37,6 litra. Ali porabo v Vatikanu povečujejo diplomati pri »svetem sedežu«, ki prav tako smejo nakupovati v cerkveni državi? Ali pa je poraba vina v Vatikanu rekordna zato, ker so tudi vrhunska vina tam na prodaj brez davka. Tudi to vino je po besedah Hans-Jürgena Schlampa lahko lepo darilo ali dober posel.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.