Igor Mekina

, 08:00  |  Svet

Kitajci prihajajo

Do leta 2017 naj bi se Kitajske investicije v tujini povzpele na 200 milijard dolarjev, vse večji del pa naj bi jih bila deležna tudi Evropa.

Ko je mariborski župan Andrej Fištravec nastopil svoj prvi mandat, je kmalu dobil tudi svojo prvo "afero" - rumeni mediji so se razpisali o menda nepotrebnem potovanju županske delegacije na Kitajsko, sestavi njegove delegacije in podobno. Potovanje je nato v Maribor pripeljalo nove kitajske investitorje, kritiki pa so se zavili v molk. In kot kažejo zadnji trendi, je bila poteza mariborskega župana povsem na mestu, še več, očitno je bila poponoma v skladu s sodobnimi trendi v zadnjem času, ko so zaradi recesije v Evropi Kitajska in nekatere druge države postale skoraj edini vir novega kapitala, ki poganja investicije in omogoča zaposlovanje. Več>>

Prav to ugotavljajo tudi v Financial Timesu, kjer so analizirali investicije kitajskih skladov in podjetij. Podatki kažejo na zelo jasen in hiter trend naraščanja kitajskih investicij v evropske države. Leta 2010 so neposredne tuje naložbe v države EU znašale nekaj čez 6,1 milijard evrov - bile so torej manjše kot investicije Indije, Islandije ali Nigerije. Ob koncu leta 2012 so se kitajske investicije v Evropi početverile in so po podatkih Deutche bank znašale že 27 milijard evrov, danes pa naj bi ta vsota po nekaterih ocenah že presegala 56 milijard evrov. Thilo Hanemann, strokovnjak za kitajske investicije in raziskovalni direktor v finančni svetovalni družbi Rhodium Group ocenjuje, da gre pri teh nakupih "deloma za oportunistične nakupe, saj so deleži poceni, deloma pa gre za strukturni premik kitajskih zunanjih nakupov, zaradi zagotavljanja naravnih virov v državah v razvoju ali pa pridobivanja novih trgovskih znamk in tehnologije v razvitih državah".

Kitajske investicije niso povsod sprejete brez težav. Ko je kitajski konzorcij pridobil projekt izgradnje avtoceste od Varšave do nemške meje, je vlada v Pekingu ta sporazum predstavila kot model uspešnega delovanja kitajskih podjetij v Evropi. Ko pa je pri delih prišlo do prekoračitve rokov in je bila s strani izvajalcev večkrat prekršena domača in evropska delovna zakonodaja, je poljska vlada po dveh letih, leta 2011 preklicala sporazum s kitajskim konzorcijem Covec. Kitajsko podjetje je imelo največ težav z zahtevo, da v skladu z okoljevarstvenimi zakoni pod avtocesto gradijo tunele za prehod živali in zahtevo po dvotedenski prekinitvi del zaradi potrebe sedmih redkih in ogroženih vrst žab, ki so se selile preko področja kjer poteka cesta. Zaplet je pokazal tudi na kulturne izzive, s katerimi se morajo kitajski investitorji soočati v tujini. Vendar kitajska podjetja zato niso odstopila od novih projektov. Po podatkih Deutche bank so od leta 2008 pa do leta 2013 v 78 odstotkih investitorji državna podjetja, preostanek pa predstavljajo zasebni investitorji iz Kitajske. Leto 2014 bo očitno še bolj zaznamovano s kitajskim kapitalom v številnih evropskih državah. Skoraj polovica od 7 milijard kitajskih investicij v Italijo je v državo prišla letos. Portugalska je opazila skok investicij v letu 2011 in 2014, v Španiji in Veliki Britaniji pa so več investicij zaznali prav letos. Kitajski skladi kupujejo tudi vse večje deleže ali podjetja - če so včasih investirali največ do 20 milijonov evrov, potem danes investirajo tudi 200 milijonov in več.

Ob tem tuje investicije v kitajsko gospodarstvo še zmeraj presegajo investicije kitajskega kapitala v tujini. Leta 2013 je bilo na Kitajskem za 117 milijard dolarjev tujih investicij, medtem ko so kitajska podjetja v tujini po podatkih kitajskega ministrstva za trgovino vložila 108 milijard dolarjev. Leta 2013 je bila Evropa tudi edina regija, ki je doživela 15-odstoten padec kitajskih investicij glede na prejšnji trend naraščanja investicij, vendar se je to letos očitno že popravilo. Liao Qun, gospodarski vodja in vodja razvoja v Citic Bank predvideva, da bodo kitajske tuje investicije do leta 2017 presegle 200 milijard dolarjev ter da bo vse večji delež teh investicij pripadel Evropi. Pri tem so po podatkih evropske trgovinske zbornice največje težave kitajskih podjetij v Evropi spoštovanje delovne zakonodaje, cene delovne sile, pravil o imigraciji ter "kulturne razlike in način vodenja". Ne glede na to pa je velika večina kitajskih podjetij, ki je že investirala v Evropi - kar 97 odstotkov - zagotovila, da bodo v prihodnjih letih investirali še več.

Sosednja Italija je dober primer. S pomočjo posebne internetne strani, ki je v zadnjem času pričela pomagati pri prodajah v tujino, sta na primer Clotilde Narzisi in Luca Soliman uspela prodati svojo kavarno Caffe Orefici, ki je samo 200 metrov oddaljena od milanske katedrale. V to so ju prisilili visoki davki, zaradi katerih "osem ur delata za državo, eno uro pa zase". Ta kavarna je samo ena od 18 000 manjših podjetij, ki so bila v zadnjem času na voljo kitajskim kupcem. Pri tem imajo italijanski prodajalci tudi državno podporo. Predsednik vlade Matteo Renzi, katerega vlada se bojuje z drugim največjim državnim dolgom v višini 2,53 trilijone evrov, je junija letos ob obisku na Kitajskem prosil kitajske investitorje, da naj čim več investirajo prav v italijansko gospodarstvo - ne da bi italijanski mediji ob tem posebej kritično analizirali sestavo italijanske gospodarske delegacije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.