S taktično raketo nad tovarno

Ukrajinska vojska je kljub premirju na kemično tovarno v Donecku izstrelila precej veliko taktično raketo. Neprestane kršitve premirja onemogočajo uresničitev Sporazuma iz Minska.

Nemirni mir v Ukrajini kljub formalnemu premirju dan za dnem še vedno odnaša življenja civilistov in vojakov na območju spopadov. Ob že običajnih medsebojnih obstreljevanjih obeh strani pa je prebivalce Donecka pretresla večja eksplozija taktične rakete “Točka-U” oziroma po klasifikaciji zveze NATO SS - 21, ki je zadela kemično tovarno v Donecku. Eksplozija rakete, ki je bila izstreljena s položajev ukrajinske vojske, je bila tako močna, da je uničila vsa okna v premeru sedmih kilometrov od mesta eksplozije, kjer je nastal velikanski krater. Eksplodiralo je tudi bližnje skladišče dinamita, vendar kemične spojine v zraku na srečo niso presegle dovoljenih vrednosti. Takšne rakete se doslej v spopadih prav zaradi velike rušilne moči ter nenatančnosti ter resnih posledic za civilno prebivalstvo doslej praviloma niso uporabljale, razen julija letos, ko jih je uporabljala ukrajinska vojska, kar je tedaj potrdil tudi ameriški Pentagon. Glede na to, da uporniki takšnih raket nimajo, je uporaba “Točke” tudi precej jasen dokaz, kdo je kršil premirje, zato je izstrelitev te rakete, še posebej po nedavnem sporazumu med Putinom in Porošenkom glede dobave ruskega plina Ukrajini toliko večje presenečenje. Novinarji, ki so si prišli ogledati škodo, so bili ob tem ujeti tudi v ostrostrelski ogenj s treh strani. Frontna črta je namreč v tem delu precej blizu. Več>>

Sicer pa se podobni spopadi že dlje časa odvijajo tudi na bližnjem letališču v Donecku. Letališče je v rokah upornikov, vendar večina zahodnih medijev še zmeraj poroča o tem, kako pogumni ukrajinski vojaki, ki jih mediji opisujejo kot “kiborge”, že dolge mesece kljubujejo premočnemu nasprotniku, ter da to vsekakor pomeni, da je letališče pod nadzorom vladnih sil. Resnica je precej drugačna, kar si je mogoče ogledati tudi iz posnetkov poveljnika upornikov z nadimkom “Givi”, ki natančno opisuje, kaj se dogaja na letališču. “Letališče je v naših rokah. Oni pa se skrivajo spodaj, v katakombah, ponoči pridejo ven in potem jih preženemo z ognjem. Letališče je staro in teh hodnikov je veliko, “ pojasnjuje Givi. Na posnetkih se jasno vidijo tudi eksplozije raket in granat na letališču, po trditvah poveljnika upornikov pa naj bi šlo za ogenj z ukrajinske strani, kar naj bi tudi dokazovalo, da letališče ni pod nadzorom ukrajinske vojske, saj ukrajinska vojska zagotovo ne bi streljala na »svoje« letališče. Neprestani spopadi pa postavljajo pod vprašaj tudi izvrševanje posebnega zakona o lokalni avtonomiji, ki ga je podpisal predsednik Ukrajine Petro Porošenko, za katerega je tudi ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da pomeni “korak v pravo smer.”

Vendar pa večina strokovnjakov v Rusiji kljub približevanju stališč Ukrajine in Rusije glede dobave plina ne vidi možnosti za hitro rešitev krize v tej državi. Sergej Markedonov, politolog, docent na Katedri za proučevanje religij in zunanjo politiko Ruske državne univerze za družbene znanosti (RGGU) ocenjuje, da »ne obstajajo pogoji za resnejši napredek v odnosih med Rusijo, zahodom in Ukrajino« po pogovorih v Milanu. Dmitrij Estafev iz Visoke šole gospodarstva ocenjuje, da so »Evropejci srečanje v Milanu poskusili izkoristiti za to, da bi prisilili Rusijo, da v zvezi z Ukrajino obljubi vsaj nekaj, vendar je Moskva še naprej ponavljala, da od nje ni odvisno nič in da mora Ukrajina dokazati, da je sposobna obstati kot država….« Nadežda Arbatova, šefica Oddelka za evropska politična raziskovanja (OEPI) Inštituta za svetovno gospodarstvo in medsebojne odnose RAN pa ocenjuje, da »v Milanu ni prišlo do pomembnega napredka«, ter da se »brez brezpogojnega spoštovanja premirja ni moglo niti pričakovati, da se bo v Milanu nekaj zgodilo.« Scenarija za prihodnost sta po njeni oceni dva – »pridnestrovska« različica »zamrznjenega« konflikta, ki je najbolj verjetna, manj verjetno pa je urejanje postkriznih vprašanj s pomočjo novih pogajanj.