Poplavna varnost v Sloveniji

Minule dni so poplave že tretjič letos prizadele Slovenijo. Za oceno škode je sicer še prezgodaj, vendar občine od države zagotovo ne bodo dobile dovolj sredstev, potrebnih za sanacijo. Pri tem se postavlja predvsem vprašanje, kako zagotoviti poplavno varnost v prihodnje. Več>>

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je dejala, da bo država zagotovila interventna sredstva za očiščenje strug in za sanacijo cest, vendar ni možno pričakovati finančnih sredstev v taki višini, kot je škode. Dodala je, da škoda tudi ne bo tako velika, da bi lahko za sanacijo dobili evropska sredstva.

Februarja lani je vlada identificirala 61 območij, ki so glede na merila iz poplavne direktive najbolj poplavno ogrožena. Po takratnih ocenah bi ukrepe poplavne varnosti na teh območjih potrebovali okoli 600 milijonov evrov. Trenutno v Sloveniji tečeta dva evropsko sofinancirana projekta za izboljšanje poplavne varnosti - za porečji Drave in Savinje. Za zagotovitev poplavne varnosti v porečju Drave bo v prvi fazi namenjenih 38,3 milijona evrov, od česar bo iz kohezijskega sklada zagotovljenih 21,8 milijona evrov. Med drugim bodo zvišali in obnovili obstoječe nasipe in zgradili ter zgradili in nadgradili obstoječe zadrževalnike. To fazo naj bi po načrtih končali do konca leta 2015. Prva faza projekta zagotovitve poplavne varnosti v porečju Savinje, v kateri je predvidena izgradnja zadrževalnikov v celotni spodnji Savinjski dolini do avgusta 2015, bo stala 45,5 milijona evrov, od tega bo 38,2 milijona evrov kohezijskih sredstev.

Naslednja načrtovana projekta sta predvidena na Selški Sori in Gradaščici, ki sta poplavljali tudi ob obilnem deževju v tem tednu. Za porečje Gradaščice je bil sprejet državni prostorski načrt za izgradnjo zadrževalnikov, vendar so prebivalci občine Dobrova-Polhov Gradec na referendumu leta 2008 odločili, da nasprotujejo velikim zadrževalnikom. Pristojni so nato opustili izgradnjo dveh zadrževalnikov in v načrtu ohranili le zadrževalnik Razori, kateremu župan Polhovega Gradca Franc Setnikar prav tako nasprotuje, saj je prepričan, da ne bi preprečil poplav in da je potrebno urediti hudournike in ostale vodotoke.

V Mladini smo sicer pisali tudi o tem, kdo je odgovoren za gradnjo na poplavnih območjih.>>

Ob postopkih načrtovanja, projektiranja, izbire izvajalcev in same gradnje, pa tudi usklajevanja interesov državne in lokalne ravni bo trajalo več let, da bodo projekti zaključeni. "Pri umeščanju tovrstnih objektov v prostor morajo sodelovati vsi deležniki - od državnega do lokalnega nivoja. Glede za izkušnje iz preteklosti ključno vlogo odigrajo predstavniki lokalne skupnosti," je dejal Boštjan Petelinc, vodja direktorata za vode in investicije na ministrstvu za okolje in prostor.