Stresni testi ne razbremenjujejo davkoplačevalcev

Rezultati stresnih testov 130 evropskih bank, s katerimi je Evropska centralna banka (ECB) našla 25 grešnih kozlov, ne morejo biti verodostojni, navaja svetovalec za investicije Mike Mish Shedlock na svojem blogu. Da je 25 od 130 bank padlo, je videti veliko, toda tem bankam manjka le 48 milijard evrov kapitala. Več>>

Lahko kdor koli resno verjame, da je 48 milijard evrov verodostojen znesek za Francijo, Italijo in Španijo ali za Nemčijo, ki se bliža recesiji? So španske banke odpisale 100 odstotkov svojih slabih nepremičninskih posojil? Kaj je z državnimi obveznicami? Kaj se bo zgodilo, če območje evra razpade? Nemške banke bo hudo prizadelo, opozarja Mish.

Stefan Kaiser v spletni izdaji Spiegla ugotavlja, da so bila pričakovanja od tokratnih obremenitvenih testov bank velikanska. Številni evropski bankirji in finančni izvedenci so govorili, da se bo po objavi rezultatov vrnilo zaupanje v banke, te pa bodo končno spet lahko začele delati tisto, kar je njihova naloga: financirati gospodarsko rast. Resnica je žal drugačna. Ta test ne bo čez noč ozdravil bolnega evropskega bančnega sistema, ne bo preprečil naslednje krize, davkoplačevalci pa bodo spet prisiljeni plačati, ko bo katera od večjih bank spet zašla v težave.

Obremenilni testi naj bi popravili bančni sistem, ne da bi pretresli temelje tega sistema. Posamezne banke naj bi prisilili, da povečajo lastni kapital, hkrati pa pri večjih bankah naj ne bi odkrili večjih lukenj, ker nihče ne ve, ali se bodo finančni trgi na to spet pretirano odzvali. Teh pogojev ne more izpolniti noben test. Veliko bank je danes malo bolje opremljenih z lastnim kapitalom, kot so bile pred letom dni. Toda bo to dovolj, če se pojavi spet res velika kriza, sprašuje Stefan Kaiser.

ECB je ugotovila, da ima 59 od 130 bank razmerje med lastnim kapitalom in tveganji pod pet odstotki. To pomeni, da te banke bankrotirajo, če ne morejo unovčiti le pet odstotkov vseh terjatev, ki jih imajo v svojih poslovnih knjigah, pa ne morejo priti do svežega kapitala. To nikakor ni pomirjajoče.

Če bi res hoteli to spremeniti, bi morale zdrave banke svoj lastni kapital še povečati, bolne banke, ki nimajo pravega poslovnega modela, pa bi morali zapreti. Toda slednjih je preveč, zato jih tudi v prihodnje ne bodo zapirali, ampak jih bodo reševali davkoplačevalci.