Nenavadni pogledi

Kratek odgovor na kritično noto red. prof. dr. Dimitrija Rupla v Mladini

Z zanimanjem sem prebral mnenje svojega nekdanjega profesorja dr. Dimitrija Rupla, ki se je v komentarju v nekaterih točkah »obregnil« ob moje izjave. Žal ugotavljam, da je cenjeni profesor nekatere izjave malo priredil skladno z licentio poetico in zato zvenijo krepko drugače, kot so zvenele v celotnem kontekstu intervjuja.

Prof. dr. Dimitrija Rupla cenim. Priznam tudi, da je s svojim delom v začetkih postavljanja slovenske demokracije in države za demokracijo in državo veliko naredil. Čeprav ima včasih drugačne poglede, kot jih imam sam, menim, da se je v komentarju »mojih« tez (ki dejansko niso moje, ampak so iztrgane iz konteksta) bolj kot nekdo, ki ima bogate zunanjepolitične izkušnje, odzval kot nekdo, ki ima bogate notranjepolitične izkušnje.

Pri tem želim poudariti, da čeprav si profesor Rupel želi, da bi jaz sam »užival v svojem protokolu« in »molčal«, tega ne mislim storiti. Politiko tkejo pomeni besed in ravnanj, izrečenega in zamolčanega, storjenega in opuščenega. V politiko sem stopil, da bi jo spremenil iz »čaščenja sebe« ali »zaslužka zase in svoje« v »služenje državi in ljudem«, ki v njej (in jo) žive. To so državljani tudi zahtevali, ko so z visokim odstotkom potrdili odločitev za lastno državo. Zato so edini, ki se lahko pohvalijo s tem, da so našo državo osamosvojili. Če in ko to počnejo politične elite, potem je to le in zgolj »prilaščanje zaslug«. In to je daleč od tistega, za kar se sam zavzemam v politiki. Še to: nikogar ne mrzim in zelo cenim vse, ki so za našo državo naredili karkoli dobrega in s poštenimi nameni. Tudi delovanje prof. dr. Dimitrija Rupla.

Glede »srbohrvaščine« le tole. Prof. dr. Dimitrij Rupel se je verjetno ’zatipkal’, ko je pri navajanju, da naj bi se zavzemal za »srbohrvaščino«, izpustil navednice (ki so v intervjuju bile). To pomeni, da sem ta izraz uporabil kot generični termin za jezike, ki na območju nekdanje Jugoslavije izhajajo iz ’skupnih imenovalcev’. Poleg tega prof. dr. Dimitrij Rupel navaja nekaj, česar nisem nikoli izrekel, in sicer, da »da bi pa v šolah nemščino, angleščino ali francoščino nadomestili s ’srbohrvaščino’«. Tega nisem dejal, tako da ne vem, kje je prof. dr. Dimitrij Rupel to prebral. Gotovo ne v mojem intervjuju v Mladini.

Na druge zadeve, ki se bolj kot predsednika državnega zbora tičejo predsednika vlade in Vlade Republike Slovenije (kot izvršne veje oblasti), ne morem odgovarjati. Državni zbor je zakonodajna veja oblasti in lahko le sprejema zakone in druge odločitve v skladu z našo ustavo in zakonodajo. Kdo ima kdaj kakšne pomisleke in stališča (v vladi), pa je stvar tega posameznika in predsednika vlade. Prof. dr. Dimitrij Rupel, ki je bil član tako ’levih’ kot ’desnih’ vlad, bo to gotovo (iz prakse) najbolje vedel.

Glede zunanjepolitičnih dokumentov želim poudariti le, da bi manjkrat prišlo do podvajanja in neusklajenosti v zunanji politiki, če bi se vsi akterji slovenske zunanje politike bolj usklajevali. Žal nekatere prigode iz naše preteklosti (v katerih je kot zunanji minister sodeloval tudi prof. dr. Dimitrij Rupel!) kažejo na to, da smo namesto sodelovanja v zunanji politiki imeli notranje tekmovanje. Tudi z njim smo zamudili skupne priložnosti za bolj trajnostno naravnan družbeni, gospodarski in politični razvoj.

Nekdanjemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu želim vse dobro, pri tem pa poudarjam, da je vabljen k oblikovanju nove politike, ki jo želimo udejanjiti v SMC. Saj veste, spoštovani profesor, spremembe se dogajajo počasi in vztrajno. Dopustite mi, da si sposodim navedek iz vaše knjige Skrivnost države: »Gutta cavat lapidem, non vi sed saepe cadendo.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.