Tamara Kajtazović

, 07:00  |  Družba

Ekonomija delitve prihodnost generacije Y?

Avtomobilska industrija se sooča z dilemo, kako generaciji Y prodajati avtomobile. Leta 2010 so namreč le 27 odstotkov vseh prodanih vozil v ZDA kupile osebe, stare med 21 in 34 let, kar je velik padec iz 38 odstotkov leta 1985. Podjetja so prepričana, da bodo s pravimi strategijami spodbudile povpraševanje milenijske generacije po novih avtomobilih, takoj ko si gospodarstvo opomore. Ali to drži? Več>>

Derek Thompson in Jordan Weissmann se v The Atlanticu sprašujeta, ali morda odpor generacije Y do kupovanja avtomobilov ni le stranski učinek recesije, ampak trajen generacijski premik v okusih in nakupnih navadah. Vprašanje se namreč ne nanaša le na nakup avtomobilov, pač pa tudi druge večje investicije, na primer nakup stanovanja ali hiše. Že od druge svetovne vojne dalje je prodaja predmestnih hiš in novih avtomobilov predstavljala gonilo ameriškega gospodarstva in mu omogočila okrevanje po krizah. Zato bi sprememba v navadah mlajše generacije lahko pomenila velike spremembe za prihodnost gospodarstva.

Povsem možno je, da je kombinacija gospodarskih in demografskih dejavnikov – višje cene bencina, pojav reurbanizacije, nizke plače in nove tehnologije – ustvarila drugačne navade potrošnje. Generacija Y morda nikoli ne bo zapravljala denarja in morda tudi ne bo kupovala enakih stvari kot njihovi starši – saj jih bo dobila na drugačen način.

Pojav ekonomije delitve se nanaša predvsem na delitev, posojo in najem stvari ali prostorov, kar omogoča tehnologija. Konkreten primer je recimo podjetje Zipcar, vodilno svetovno podjetje na področju najema avtomobilov - ponuja namreč storitev najema avta, vendar na netradicionalen način. Uporabnik ob prijavi dobi posebno Zipcar kartico, s katero odklene njihove avtomobile. Z mobilno ali spletno aplikacijo preveri, kje se nahaja najbližji Zipcar, ga rezervira in prične uporabljati. Avto je mogoče najeti tudi samo za eno uro – ali pa za cel teden. Uporabnik plačuje mesečno članarino in najem avtomobila. Storitev je razširjena predvsem v ZDA, tudi v sosednji Avstriji in nekaterih drugih evropskih državah so že na voljo njihovi avtomobili. Podoben primer je podjetje AirBNB, ki je prava tržnica stanovanj in drugih prenočišč po celem svetu – ljudje, ki imajo prosto stanovanje ali sobo, oglas objavijo na spletni strani. Turisti tako lahko namesto hotelske sobe rezervirajo prenočišče pri domačinih. Takšna podjetja rastejo kot gobe po dežju, poleg avtomobila in stanovanja, lahko z aplikacijami najamete orodje (Ziplok), se povabite na večerjo k ljubiteljskim kuharjem (Feastly), parkirate na dovozu do hiš (Parkatmyhouse) in podobno.

Vse kaže, da je generaciji Y veliko bolj pomemben dostop kot lastništvo. Nov avto stane 20.000 evrov in stoji v garaži ali na parkirnem mestu 23 ur na dan. Zipcar pa mladim omogoča dostop do avtomobila, ki si ga ne rabijo lastiti. »Naredili smo anketo med generacijo Y in rezultati so pokazali, da mladim ni mar za lastništvo avtomobila,« je dejal Mark Norman iz podjetja Zipcar. Tudi Sheryl Connelly iz podjetja Ford je povedala, da mladi bolj cenijo dostop kot lastništvo. »Mislim, da kupovanje avtomobila za mlajšo generacijo nikoli ne bo to, kar je bilo za starejšo,« dodaja.

Thompson in Weissmann sta zaskrbljena predvsem zaradi implikacij ekonomije delitve na širše gospodarstvo. A ostajata optimistična: 9 od 10 mladih si sodeč po raziskavah še vedno želi kupiti hišo. Kako tudi ne – aplikacije v okviru ekonomije delitve so zgolj rešilna bilka, ki mladim brez služb ali nizkim plačami omogoča preživetje v sodobni družbi. Kot je dejal eden od komentatorjev članka: generacija Y je morala v ZDA za izobrazbo plačati trikrat več, da je vstopila na trg delovne sile s trikrat večjo stopnjo nezaposlenosti in razumljivo ni zainteresirana za nakup nepremičnin, ustvarjenih pod generacijo, ki je proizvedla krizo. Kot je v Mladini že pisala Darja Kocbek, se postavlja vprašanje, če je res mogoče probleme globalnega kapitalizma z viri reševati z aplikacijami za pametne telefone. Pa tudi, ali je mogoče z delitvijo in družbeno solidarnostjo ustvariti poslovne modele, ki jih imetniki rizičnega kapitala z absurdnimi vsotami denarja spremenijo v tržne družbe.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.