V Bruslju optimistični glede gospodarskih obetov za Slovenijo

Jesenska gospodarska napoved Evropske komisije je za rast Slovenije boljša od lanske in tudi spomladanske napovedi. Obeti za Evropo so nekoliko slabši. Pričakuje se obdobje počasnega okrevanja, več držav je v rdečih številkah. 

Napovedi Evropske komisije kažejo, da naj bi območje evra letos beležilo 0,8-odstotno rast, prihodnje leto 1,1-odstotno, v letu 2016 pa 1,7-odstotno. Celotna EU naj bi letos beležila 1,3-odstotno rast, naslednje leto 1,5-odstotno, v letu 2016 pa dveodstotno rast. Letos naj bi razlike med članicami še ostale velike: na repu je Ciper z napovedanim 2,8-odstotnim skrčenjem bruto domačega proizvoda (BDP), sledijo Hrvaška z napovedanim 0,7-odstotnim padcem BDP ter Italija in Finska, ki naj bi beležili 0,4-odstotni padec BDP. Na vrhu pa je Irska s 4,6-odstotno rastjo.

Za Slovenijo je komisija nekoliko bolj optimistična – po napovedih naj bi država letos beležila 2,4-odstotno, v prihodnjem letu 1,7-odstotno, v letu 2016 pa 2,5-odstotno rast. "Gospodarska rast v Sloveniji bo, kot kaže, občutno krepkejša, kot se je pričakovalo spomladi, zahvaljujoč rasti izvoza, ki je boljša od pričakovanj, in izjemno močnim naložbam, zlasti v infrastrukturne projekte, financirane s sredstvi EU," je napoved za Slovenijo komentiral evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.

Lani ob tem času je komisija Sloveniji za letošnje leto napovedala enoodstotni padec BDP, kar je bilo bolje le od Cipra, za prihodnje leto pa sploh najšibkejšo rast v celotni uniji. Obeti so boljši od spomladanskih napovedi in od siceršnjega povprečja v območju evra ter EU, pa tudi bolj optimistični od načrtov slovenske vlade.

Nekoliko negativni so v Bruslju glede javnofinančnega primanjkljaja Slovenije, ki bo še nekoliko previsok. Letos bo ob upoštevanju bančnih dokapitalizacij 4,4-odstoten, naslednje leto 2,9-odstoten, leta 2016 pa 2,7-odstoten. Slovenija bi sicer morala v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja v skladu z evropskimi navodili tega letos znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.

Slaba je tudi napoved za strukturni primanjkljaj, ki v skladu s fiskalnim paktom na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP. Komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,5-odstotni strukturni primanjkljaj, v prihodnjem letu 2,2-odstotnega, v letu 2016 pa 2,8-odstotnega. Letos se bo tako fiskalni položaj v strukturnem smislu poslabšal za 0,7 odstotne točke, v letu 2015 se bo izboljšal za 0,3 odstotne točke, a nato v letu 2016 znova poslabšal za 0,6 odstotne točke. V skladu s cilji, opredeljenimi na evropski ravni v sklopu postopka zaradi presežnega primanjkljaja, bi morala Slovenija letos in v prihodnjem letu strukturni primanjkljaj znižati za 0,5 odstotne točke.

Slovenski delodajalci ocenjujejo, da je bruseljska napoved zelo optimistična in opozarjajo na zamik posledic ohlajanja rasti na ključnih trgih. V GZS zaradi odsotnosti evropskih sredstev za investicije za leto 2016 dopuščajo celo možnost krčenja BDP. Sindikalne strani pa napoved komisije ni presenetila.