Kuba prednjači v prizadevanjih proti eboli

Kuba je v boju proti eboli pokazala izjemno veliko zavzetost - po številu poslanih zdravstvenih delavcev na območje zahodne Afrike prednjači pred vsemi drugimi državami. To ni presenetljivo, saj je t.i. medicinska diplomacija ena izmed ključnih elementov kubanske zunanje politike že od 60. let prejšnjega stoletja. Tudi na račun teh prizadevanj so pozivi k umiku ameriškega embarga proti Kubi vse večji.

Že septembra je kubanski minister za zdravje napovedal, da bodo v zahodno Afriko poslali 500 zdravstvenih delavcev – od takrat jih je 165 že prispelo v Sierro Leone, 83 v Liberijo in Gvinejo, medtem ko je 200 delavcev še pričakovanih. S temi prizadevanji se lahko primerja samo mednarodna humanitarna organizacija Doctors without borders, ki ima v regiji trenutno 250 mednarodnih zdravstvenih delavcev in več kot 3000 lokalnih delavcev.

Jon Lee Anderson v The New Yorkerju piše, da je Kuba med državami z največ zdravniki na prebivalca na svetu in je v zadnjih letih pogosto prva, ki se odzove na mednarodne krize. Kubanski zdravniki delajo v slumih in ruralnih območjih približno tridesetih držav v razvoju. 30.000 jih dela samo v Venezueli, in sicer v okviru bilateralnega dogovora , ki ga je spodbudil pokojni venezuelski predsednik Hugo Chávez – Kuba Venezueli zagotavlja zdravstvene storitve v zameno za stabilen uvoz venezuelske nafte.

Kubanska vlada je že v 60. letih prejšnjega stoletja začela z dolgoročno strategijo »medicinske internacionalizacije«. Z investicijami v zdravstveni sistem in šolstvo je namreč izobrazila dobre zdravstvene delavce, ki jih lahko v velikem obsegu »izvaža«, kar je za malo državo s pomanjkanjem naravnih virov velika prednost. Državi naj bi ta politika prinašala osem milijard dolarjev na leto. Kubanski zdravstveni sistem tudi v mednarodnih krogih velja za zelo dobrega, zato pri tej strategiji ne gre le za izvoz zdravstvenih delavcev, ampak tudi zagotavljanje izobraževanj in treningov. Kuba pri tem cilja predvsem na države tretjega sveta. Na sto tisoče študentov iz Afrike, Azije in Latinske Amerike je dobilo subvencionirano medicinsko izobrazbo na Latinskoameriški šoli medicine, ki ima glavni kampus v Havani. V letu 2013 je bilo v šoli vpisanih približno 19.500 študentov iz 100 različnih držav.

Prisostvovanje v mednarodnih medicinskih misijah zagotavlja dodaten prihodek za kubanske zdravnike in medicinske sestre, obenem pa je vir ponosa za Kubance. Kubanska gesta v zahodni Afriki je bila opažena po vsem svetu, tudi ameriški državni sekretar John Kerry je dejal, da so prizadevanja Kube pri boju proti eboli impresivna. Anderson se v The New Yorkerju tako sprašuje, ali bodo kubanska prizadevanja v boju proti eboli morda otoplila kubansko-ameriške odnose. Castro je namreč dejal, da je Kuba v boju proti eboli pripravljena sodelovati z vsemi narodi, tudi ZDA. To bi lahko prekinilo 43 let trajajoči ameriški trgovinski embargo proti Kubi. The Times je v zadnjem mesecu že dvakrat pozval k umiku embarga, tudi Generalna skupščina Združenih narodov je pred dnevi zopet obsodila ameriški embargo – za to je glasovalo kar 188 držav, strinjala se nista zgolj ZDA in Izrael.