Ukrajina: kmalu nadaljevanje vojne?

Ukrajina je odstopila od naloge označevanja mejne črte med vojsko in uporniki na vzhodu države, ukrajinski predsednik pa je vojski ukazal nov pomik proti vzhodu države.

Spopadi v Ukrajini, ki so se končali z nemirnim mirom, bi se lahko kmalu znova razplamteli. Da je ukrajinsko premirje zelo krhko in da predstavlja samo vmesno fazo, v kateri si obe strani nabirata nove moči pred novim izbruhom sovražnosti, je vse več. Uradno sicer obstaja premirje ter »Sporazum iz Minska«, neuradno pa na določenih delih fronte (predvsem okoli letališča v Donecku) še vedno prihaja do bojev med uporniki in vladnimi silami. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so pričele dobivati tudi novo orožje s strani članic zveze NATO, zveza NATO pa Rusijo znova obtožuje za premike vojske v bližino zelo porozne ukrajinske meje. 

Sedaj je neposredno po tem, ko je Ukrajina podpisala sporazum o dobavi plina z EU in Rusijo, in po splošnih volitvah na zahodu Ukrajine ter ločenih volitvah v Donecku in Lugansku, ukrajinski predsednik Petro Porošenko vojski ukazal tudi premik proti vzhodu, uradno zato, da bi vojska »preprečila morebitne napade« upornikov. Porošenko je imel istočasno tudi posvet z najvišjimi častniki vojske. Predsednik je sicer istočasno dejal, da ostaja »zagovornik mirovnega načrta« iz Minska.

Druga poročila iz Ukrajine kažejo nekoliko drugačno sliko. Ukrajinska vojska naj bi v zadnjem času ob črti prekinitve spopadov z odcepljenima republikama izvedla precej defenzivnih operacij in dobro vkopala svoje sile, kar pa po drugi strani pomeni, da bo določene dele morebitne nove fronte lahko branilo manj ukrajinskih vojakov in bodo tako razbremenjene sile lahko angažirane drugje. S polno paro naj bi delale tudi ukrajinske tovarne vojaške opreme in vozil, vzhod države pa naj bi prav tako dobival sredstva preko sistema »Voentorg« - prodaje in nakupov ter donacij vojaške opreme. Znano je tudi, da v ZDA in deloma v evropskih državah niso navdušeni nad sporazumom iz Minska, ki ga je po hudem vojaškem porazu ukrajinske vojske v Ukrajini, ki je izgubila okoli 65 odstotkov svoje vojaške tehnike, predlagal ruski predsednik Vladimir Putin. Ameriški general Philip Breedlove je večkrat opozoril, da bi se spopad lahko spremenil v »zamrznjeni konflikt« in da si ZDA tega ne želijo, pač pa želijo, da se problem razreši.

Obe strani v spopadih si tudi na različne načine razlagata določene točke mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je že dejal, da ne obstaja zakon, ki bi vzpostavil poseben status za uporniški regiji Lugansk in Doneck v vzhodni Ukrajini, pač pa da bo prišlo zgolj do decentralizacije celotne Ukrajine. Zaradi izvedbe volitev v Lugansku in Donecku je uporniški regiji obtožil kršitve mirovnega sporazuma. »Ne bo nikakršnega zakona o posebnem statusu Donbasa. V veljavi je samo zakon o posebnem načinu delovanja lokalne uprave...V teku je proces splošne decentralizacije. Potekal bo po celotni državi,« je dejal Porošenko.

Ob tem je bila ena od ključnih točk mirovnega sporazuma določilo, da bo sprejet nov zakon, ki bo določil poseben status za Lugansk in Doneck. Ukrajinsko vodstvo je z interpretacijo, da se poseben status nanaša samo na triletno obdobje, v katerem naj bi civilna uprava v uporniških regijah delovala drugače kot drugje, enostransko interpretirala omenjeni sporazum, sklenjen pod okriljem OVSE.

Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da je Ukrajina enostransko prenehala izvajati nalogo označevanja mejne črte med uporniki in ukrajinsko vojsko. »Med sprtimi stranmi je bilo dogovorjeno označevanje meje, vendar je Kijev razveljavil podpis svojega predstavnika, generala Dumanskega, ne da bi navedel razloge,« je sporočil predstavnik Donetske ljudske republike Andrej Purgin. Razmejitev je bila dogovorjena 11. oktobra, črta pa naj bi potekala na sredini med silami, ki so ostale vkopane na svojih položajih od 19. septembra letos. Razmejevanje je bilo zelo pomembno zato, ker bi moralo biti prvi korak pred umikom težkega orožja na vzhod in zahod od tako določene razmejitvene črte. Brez razmejitvene črte seveda ne bo umika težkega orožja, to pa pomeni, da bo težko orožje še naprej lahko obstreljevalo cilje globoko za mejno črto, kot je obstala ob koncu spopadov. Okoli 30 kilometrov širok prostor brez težkega orožja bi lahko prinesel nekaj miru civilistom vsaj do pomladi, toda kot vse kaže, je bilo to upanje neutemeljeno, saj bo v bližini te črte kmalu še veliko več orožja. Namesto da bi se spopadi nadaljevali šele spomladi - ko večina vojaških strokovnjakov pričakuje ponoven izbruh vojne - bi se vojna v Ukrajini lahko nadaljevala zimi navkljub.