Obama osamljen na vrhu

Konservativna republikanska stranka je v ameriškem senatu dobila večino. To pomeni, da bo republikanec Mitch McConnell kot nov vodja večine odločal o dnevnem redu, torej o razpravah in o tem, o katerih predlogih zakonov bodo senatorji glasovali. Vendar pa ima predsednik Barack Obama pravico veta in lahko zavrne zakone, četudi jih potrdita kongres in senat. 

Republikanci lahko preglasijo predsednika le, če zberejo glasove 67 senatorjev, v die Zeit piše Heike Buchter. Mitch McConnell ima problem, da bo moral za potrditev zakonov dobiti tudi glasove senatorjev demokratske stranke. Toda obe stranki imata po tokratnih volitvah le malo senatorjev, ki so pripravljeni na kompromise. To jima ne more škodovati, saj že zdaj le 14 odstotkov Američanov meni, da kongresniki in senatorji dobro opravljajo svoje delo.

Zdravstvena reforma predsednika Obame Obamacare ostaja, ne samo zato, ker do leta 2016 predsednik njeno ukinitev lahko prepreči z vetom, ampak tudi zato, ker ima veliko Američanov od nje že koristi, kar so zdaj prisiljeni priznati tudi nasprotniki te reforme.

John Kasich, republikanski guverner Ohia, ki bo morda leta 2016 kandidiral za predsednika ZDA, je recimo dejal, da politično in ideološko nasprotovanje Obamovi zdravstveni reformi ne bi zdržalo zaradi dejanskih koristi, ki jih ljudje občutijo na lastnem telesu. Kasichevo mnenje tiho deli veliko članov njegove stranke. Ukinitev zdravstvene reforme bi povzročila preveč poražencev, zato bi bila politično draga. Ankete javnega mnenja kažejo, da je večina Američanov res nezadovoljna z Obamacare, a želijo si izboljšav, ne njene ukinitve.

Bo pa predsednik Obama po kongresnih volitvah še bolj izoliran kot do zdaj. Ne samo zato, ker imajo opozicijski republikanci večino v kongresu in senatu, ampak tudi zato, ker se od njega ograjujejo tudi demokrati. Predsednikov manevrski prostor bo zdaj še ožji. Težko bo recimo spravil svojega kandidata na položaj generalnega državnega tožilca. Enako težko bo uveljavil druge politične odločitve.

Že v preteklih mesecih so se člani stranke ogradili od njega. Michelle Nunn, ki je kandidirala za senatorko demokratov v Georgiji, pred kamero ni hotela odgovoriti na vprašanje, ali je na predsedniških volitvah leta 2008 in 2012 glasovala za Obamo. Kljub temu jo je premagal republikanski kandidat. Ker ima Obama med Američani vse manjšo podporo, lahko postane breme stranke za predsedniške volitve 2016.

Z zaključkom štetja glasov kongresnih volitev se v ZDA uradno začne predvolilna kampanja za predsedniške volitve. Zmaga republikancev na kongresnih volitvah še zdaleč ne pomeni, da bodo leta 2016 dobili predsednika države. Na kongresnih volitvah demokratom ni uspelo prepričati svojih volivcev, da bi množično odšli na volitve. To velja zlasti za samske ženske, mlade in manjšine, ki pa se udeležujejo predsedniških volitev.

Republikancem do zdaj teh volivcev ni uspelo pritegniti. Je pa tudi res, da imajo republikanci za volitve leta 2016 na voljo bistveno boljše kandidate kot leta 2012. V kratkem bo Jeb Bush, brat prejšnjega predsednika Georga Busha, povedal, ali bo kandidiral. Pomembno vlogo na prihodnjih predsedniških volitvah lahko igrajo tudi nekateri guvernerji. Demokrati bodo zdaj povečali pritisk na Hillary Clinton, naj uradno napove svojo kandidaturo za predsednico ZDA.

Gospodarstvo ZDA v zadnjem letu dni okreva ne glede na politično blokado v Washingtonu, a v začetku prihodnjega leta se utegnejo ponoviti spori med republikanci in demokrati o dvigu omejitve za zadolževanje. V zadnjih letih so republikanci dvakrat grozili, da ne bodo potrdili dviga te meje in brez soglasja kongresa finančni minister ne more najeti novih kreditov.

V najslabšem primeru to lahko povzroči plačilno nesposobnost ZDA. Zmerni poslanci se bojijo, da volivci novega spora ne bi nagradili, za nove poslance pa je to lahko priložnost, da se volivcem pokažejo kot aktivni in trdi zastopniki. Tudi prepiri o proračunu se utegnejo v prihodnjih mesecih vrniti na mizo.

EU se z ZDA pogaja o čezatlantskem sporazumu o trgovini in investicijah (TTIP). Demokrat Harry Reid je kot vodja demokratske večine v senatu spomladi TTIP in druge sporazume dal več ali manj na led. Ni namreč želel, da bi senat odločal o podelitvi neposrednega mandata predsedniku, ki bi mu omogočal, da bi te sporazume v imenu ZDA lahko tudi podpisal. Če predsednik nima tega mandata, je malo možnosti za uveljavitev sporazumov, saj jih obravnava kongres, kjer lahko vsak kongresnik in senator zahteva spremembe. Tega pa v primeru TTIP Bruselj ne bi dovolil.

Demokrati niso bili zelo navdušeni, da bi z EU sklenili sporazum TTIP, ki mu nasprotujejo sindikati, saj na splošno nasprotujejo trgovinskim sporazumom. Republikanci so trgovinskim sporazumom, kot je TTIP, bolj naklonjeni, zato utegnejo njegovi podporniki v Washingtonu zdaj dobiti novo priložnost.