Ljubljana je (do tujcev) prijazno mesto

Ljubljana je po raziskavi Euronewsa in podatkih Eurostata eno najbolj do tujcev prijaznih mest v Evropi.

V Sloveniji smo skorajda spregledali zanimivo raziskavo o tem, kako tolerantni so meščani različnih evropskih mest do tujcev. Po poročanju Euronewsa se je Ljubljana odrezala precej dobro, v nasprotju z Atenami, Rimom in Valetto na Malti, ki ostajajo do tujcev najmanj prijazna evropska mesta.

Približno polovica prebivalcev glavnega mesta Grčije je na primer po podatkih Eurostata prepričanih, da so tujci v glavnem mestu »slaba stvar«. V Atenah je sicer 17,4 odstotka tujcev. V Rimu, v katerem je samo 8,5 odstotka prebivalcev tujcev, je 16 odstotkov prebivalcev italijanskega glavnega mesta prepričanih, da tujci niso nekaj pozitivnega za mesto. Po oceni Evropske mreže proti rasizmu (ENAR) je ksenofobija v Italiji, na Malti in v Grčiji večinoma posledica ekonomskih dejavnikov in dejstva, da so te države prve, v katerih tujci zaprosijo za azil. Michael Privot, direktor ENAR, je dejal, da so te države »znane po restriktivni migracijski politiki in negativnih medijskih in političnih razpravah o migraciji«. Če so Atene, Rim in Valetta do tujcev najbolj neprijazna mesta, potem so po drugi strani tujcem najbolj naklonjena mesta v Evropi Kopenhagen, Vilnius in Zurich.

Toda pri vprašanju »integracije« tujcev naj bi bila po raziskavi na prvem mestu Ljubljana, pred Valetto in Luxembourgom. V Ljubljani živi 7,2 odstotka tujcev. Da so ti slabi za mesto, menijo samo štirje odstotki vprašanih, da so dobro integrirani, pa jih meni 35 odstotkov. Za primerjavo lahko vzamemo Luksemburg, v katerem živi preko 68 odstotkov tujcev, vendar samo tri odstotke vprašanih meni, da je to slabo za mesto, da so dobro integrirani, pa jih meni 22 odstotkov vprašanih. Ljubljančani so torej bolj zadovoljni z integracijo tujcev, toda ob bistveno manjšem številu tujcev, ki živijo v mestu. V tej disciplini so se sicer najslabše odrezala mesta Dunaj, Oslo, Berlin, Stockholm, Rim in Helsinki. Ob tem ima Luxembourg najvišji odstotek tujcev, sledita mu mesti Bruselj in Zurich. Najmanj tujcev živi v Varšavi, takoj za tem pa sta Sofija in Vilnius. Med številom tujcev v mestu in odnosom do njih ni kakšne posebne zveze. V Talinu je na primer več kot 20 odstotkov prebivalcev tujcev, vendar je samo odstotek ljudi prepričanih, da je to »slabo« za mesto. Večina prebivalcev tujce rada sprejema.

Povsem drugačen pa je seveda položaj v državah, kot je na primer Grčija, ki jih je ekonomska kriza tudi najbolj prizadela. Zaradi napačnega postopanja s prosilci azila, begunci in nespoštovanja človekovih pravic, je bila Grčija tudi že večkrat kaznovana tudi s strani Evropskega sodišča za človekove pravice. Po poročanju Euronewsa državljani v Atenah, še posebej v predelih mesta, kot so Omonoia, Agios Panteleimonas in Patisia, kjer živi največ tujcev, redno protestirajo zaradi prisotnosti tujcev, saj so še posebej zaradi propagande desne stranke Zlata zora prepričani, da so tujci odgovorni za največje število zločinov in kršitev javnega reda in miru. Ti deli glavnega mesta Grčije, kjer prihaja do protestov Grkov, so bili namreč nekoč elitni predeli Aten, vendar so jih Grki v zadnjih desetletjih zapuščali zaradi selitev na obrobje mesta in izdajanja nepremičnin tujcem. Tako je najemanje stanovanj v teh četrtih kmalu postalo bolj poceni, v te dele Aten pa se je počasi preselilo okoli 2000 tujcev iz Albanije ter arabskih in afriških držav. Podoben proces se je odvil tudi v pristanišču Patras in drugih mestih po Grčiji.

Glede na vse te podatke je Ljubljana kljub nekaterim incidentom torej še vedno (vsaj do tujcev) precej »prijazno mesto«.