Tamara Kajtazović, STA

, 08:00  |  Politika

Zunanji ministri EU o nadaljnjih sankcijah proti separatistom v Ukrajini 

Zunanji ministri EU so se na zasedanju dogovorili, da bodo na seznam oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in potovanja v unijo, dodali proruske separatiste zaradi zaostrovanja razmer na vzhodu Ukrajine. Sankcijam so botrovale predvsem volitve na vzhodu in druge kršitve premirja. Na dnevnem redu zasedanja so bila tudi vprašanja Bližnjega vzhoda, slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa je dejal, da bi bilo priznanje Palestine korak v pravo smer.

Za EU so predsedniške in parlamentarne volitve v samooklicanih Ljudskih republikah Doneck in Lugansk v začetku novembra nezakonite in nelegitimne, zato jih ne priznava. Ministri so zapisali, da volitve pomenijo kršitev dogovora o premirju iz Minska.

EU je že sprejela dva kroga gospodarskih sankcij proti Rusiji na finančnem, energetskem in obrambnem področju. V EU ocenjujejo, da imajo sankcije proti Rusiji, zlasti gospodarske, močan učinek - vrednost rublja je padla za 20 odstotkov, a kljub temu za zdaj prevladuje mnenje, da tretji krog gospodarskih sankcij ni potreben. Zaostrovanje sankcij tako za zdaj ni predvideno, morda bo o tem govora na decembrskem vrhu EU.

Razprava o Ukrajini je bila sicer osredotočena na iskanje politične rešitve s krepitvijo dialoga z Rusijo in na reformo Ukrajine. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je poudarila, da sankcije niso cilj, temveč sredstvo za dosego cilja.

Zunanji ministri so razpravljali tudi o Bližnjem vzhodu ter po besedah slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca ocenili, da je bližnjevzhodni proces mrtev in da ga je treba reaktivirati. EU bo preučila možnosti za nadaljnje iskanje politične rešitve, ne bo pa sprejela nobenega sklepa o priznanju Palestine, temveč to vprašanje ostaja v pristojnosti članic, je izpostavil slovenski minister. Na vprašanje, ali bi Slovenija morala priznati Palestino, je odgovoril: »Mislim, da bi bil to korak v pravo smer, vendar mora pa to priznanje znotraj Slovenije doseči čim širše soglasje.«

Na dnevnem redu zasedanja ministrov je bila tudi ebola. Prizadetim afriškim državam so obljubili nadaljnjo pomoč z zdravstvenih osebjem ter materialno in denarno pomoč. Slovenija je po Erjavčevih besedah podprla nemško-francosko pobudo o vzpostavitvi belih čelad - posebne skupine, ki bi jo bilo mogoče aktivirati v takšnih in podobnih neljubih razmerah.

Na podlagi nemško-britanske pobude so razpravljali o Bosni in Hercegovini. Erjavec je poudaril, da je treba po volitvah sedaj čim prej vzpostaviti oblast ter začeti izvajati socialekonomske in politične reforme, zlasti dopolniti ustavo, tako da bi omogočala učinkovito delovanje države.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.