Zmaga s terorjem?

Ukrajinski predsednik je očitno zmotno prepričan, da bo s prekinitvijo izplačila plač in pokojnin prebivalcem na vzhodu države uspel znova pridobiti uporniško prebivalstvo na svojo stran.

Odločitev predsednika Ukrajine, da v uporniškem Donecku in Lugansku prekine z delovanjem vseh državnih služb ter onemogoči izplačevanje vseh pokojnin, plač, štipendij in drugih državnih izdatkov, je samo še poglobila razlike med obema deloma države. Zanimivo je, da se je Ukrajina odločila za politiko, ki jo nekatere druge države, ki se soočajo s separatizmom, niso izbrale. Izplačevanje pridobljenih pokojnin in socialnih transferjev tako na primer nikoli ni bilo prekinjeno v Čečeniji, tudi ob času najhujših spopadov ne, na podoben način pa so svoje obveznosti do upravičencev pridobljenih pravic izpolnjujejo tudi naslednice nekdanje SFRJ, Češka in Slovaška in mnoge druge države ki so bile soočene z razpadi ali odcepitvami. Kaj je pravzaprav cilj takšne ukrajinske politike je pojasnil tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko v Odesi, kjer je v ognjevitem govoru pokazal na razlike v življenskem stilu, ki naj bi sedaj, ko si je Ukrajina z evropsko pomočjo zagotovila nakup ruskega plina, čakala državljane Ukrajine z obeh strani de facto meje: "Mi bomo imeli svoje delo. Oni ne bodo. Mi bomo imeli svoje pokojnine. Oni jih ne bodo. Mi bomo lahko skrbeli za naše otroke, za ljudi, za upokojence. Oni ne bodo. Naši otroci bodo šli v šole in v otroške vrtce. Njihovi se bodo skrivali v kleteh. Zato, ker niso sposobni narediti ničesar. In točno na ta način bomo dobili to vojno," je dejal ukrajinski predsednik. Precej odkrito razkritje načrta, po katerem si ukrajinski politični vrh želi rešitve spora s teroriziranjem civilnega prebivalstva s pomočjo ekonomske blokade in očitno tudi obstreljevanja, zaradi katerega se bodo otroci na vzhodu države pred bombami in granatami svojih "osvoboditeljev" še naprej prisiljeni skrivati v kleteh, namesto da bi se učili, zelo predvidljivo ni sprožilo skoraj nikakršnega odziva v vrstah evropskih politikov, ki so te dni razpravljali predvsem o novem krogu sankcij zoper Rusijo. Tudi medijski komentatorji so bili ob tej izjavi nenavadno tiho. Poročevalci s terena pa medtem že pošiljajo poročila o hudih posledicah teh ukrepov za civilno prebivalstvo. Večina učiteljev, zdravnikov in drugih uslužbencev ukrajinskih državnih ustanov na vzhodu države namreč že več mesecev dela zastonj, ukinitev "posebnega statusa" za Doneck in Lugansk pa zahteva, da se za prejemanje prejemkov registrirajo izven območja, ki ga nadzorujejo uporniki. To bi lahko privedlo do novega begunskega vala, saj so tudi prihranki večine ljudi že izčrpani. "Spopad med Kijevom in proruskimi separatisti v vzhodni Ukrajini se je odprl na novi ekonomski fronti, ki bo prisilila civiliste, da zapustijo območja pod nadzorom upornikov, ker bodo sicer izgubili pravico do izplačil iz državnih skladov," opozarja sicer ukrajinski vladi pogosto naklonjen Christian Science Monitor. "Naša vlada se je očitno odločila, da zaigra na vse ali na nič. To je premik iz vojaškega v smeri ekonomskega spopada za vzhod; gre za poskus, da bi vzeli veter iz jader upornikov. Te republike bodo ali preživele, ali pa ne bodo. In oblasti v Kijevu očitno upajo, da se uporniki ne bodo sposobni obdržati in da jih Moskva ne bo želela hraniti," ocenjuje Vladimir Karjasov, direktor Inštituta za globalne strategije v Kijevu. Na področju, kjer je pred vojno živelo okoli 6 milijonov prebivalcev jih danes živi samo še okoli 4 milijone, med katerimi pa jih je večina odvisna od državnih služb in podjetij. Rudniki in tovarne zaradi uničenja in posledic vojne večinoma ne obratujejo več. "Na teh ozemljih je še vedno okoli 4 milijone ljudi in za Ukrajino bi bilo tako ali tako nemogoče, da bi jih še naprej prehranjevala. Sedaj pa imajo možnost izbire; lahko se preselijo v Ukrajino, kjer lahko najdejo delo in dobivajo pokojnine. Tisti, ki so na nelegitimnih volitvah glasovali za uporniške oblasti, bodo morali razumeti, da za njihova ravnanja obstajajo posledice," pojasnjuje Karjasov. Uporniške oblasti blokado označujejo kot "vojni zločin", ki bo prizadel veliko število nedolžnih ljudi. Posledice teh ukrepov je težko ocenjevati, toda ob pomanjkanju drugih virov zaslužka bi lahko prebivalstvo tudi zaradi preprostega preživetja lahko še bolj množično zateklo v vrste upornikov.

Sergej Čepik iz Agencije za socialni in politični nadzor iz Donecka ocenjuje, da bodo ukrepi zelo prizadeli najbolj ranljive sloje prebivalstva, ki jih čaka zelo neprijazna zima. "Ukrajina trdi, da bodo upokojenci in invalidi lahko dobili svoja sredstva na njihovem ozemlju, toda v resnici je to za te ljudi izjemno težko. Morali bi zapustiti domove, potovati čez vojno območje v novo mesto, najti novo stanovanje, se prijaviti na pokojninskem zavodu in počakati, da se o njihovi zahtevi odloči. To v resnici to zimo obsoja veliko ljudi na smrt v njihovih domovih," ocenjuje Sergej Čepik. Ob pomanjkanju hrane namreč velik del domov v Donecku in Lugansku nima niti ogrevanja, kljub temu, da bo Ukrajina to zimo dobivala ruski plin, za katerega še vedno ni poravnala celotnega dolga, pač pa pretekle dolgove poravnava z odlogom in le za plin, ki ga kupuje, na novo plačuje vnaprej. Po oceni Čepika večina prebivalstva v Donecku in Lugansku Porošenkov dekret vidi kot ultimat - ali da se predajo Kijevu, ali pa da prosijo Moskvo, da prevzame upravo njihovih regij. "Stanje duha tukaj je zelo uporniško. Zelo veliko ljudi je v bojih izgubilo sorodnike ali prijatelje, veliko domov je bilo uničenih zaradi ukrajinskega obstreljevanja. Nihče se ni pripravljen predati. Edina pot naprej so mirovna pogajanja. In če se to ne bo zgodilo, potem se bo kolo mlina za meso vrtelo še naprej in zahtevalo še več žrtev," je prepričan Sergej Čepik.

Veliko vprašanje je tudi, v kakšnem stanju bo Ukrajina uspela preživeti zimo. Ruski predsednik Putin je sicer v intervjuju za ARD napovedal, da Rusija ne bo zahtevala vrnitve svojega posojila od Ukrajine iz leta 2013. Tedaj je bila namreč v pogodbo vpisana klavzula, da ima Rusija pravico zahtevati takojšnjo vrnitev dolga, če bo ukrajinski dolg presegel 60 odstotkov bruto družbenega produkta. Ukrajina se je nato zadolžila še pri IMF-u, njen bruto družbeni proizvod pa je zaradi vojne znatno upadel. Takojšnjo izplačilo Rusiji bi državo spravilo v velike težave. "Če bi zahtevali takojšnje plačilo, potem bi se ves njihov finančni sistem sesul. Mi smo se že odločili, da tega ne bomo zahtevali. Ne želimo še poslabšati položaja," je pred nekaj dnevi v pogovoru za nemško televizijo ARD dejal Putin, vendar je to dejal še pred zadnjim Porošenkovim govorom. Če se bo položaj na vzhodu Ukrajine še poslabševal, Rusija pa se bo znašla pred kombiniranim izzivom zahodne vojaške pomoči vladi v Kijevu, novimi sankcijami in humanitarni krizi v neposredni soseščini, potem sprememba takšne ruske politike verjetno ni izključena.