Tamara Kajtazović, STA

, 07:30  |  Ekonomija

Juncker predlaga naložbeno ofenzivo

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je predstavil načrt, katerega cilj je z 21 milijardami evrov obstoječih javnih sredstev v prihodnjih treh letih spodbuditi za najmanj 315 milijard evrov strateških naložb, zlasti zasebnih. Juncker načrt imenuje naložbena ofenziva, gre pa predvsem za strateške naložbe v evropsko infrastrukturo, izobraževanje, raziskave in energetsko učinkovitost.

Načrt temelji na treh stebrih: novem evropskem skladu za strateške naložbe s 16 milijardami evrov iz evropskega proračuna in petimi milijardami iz Evropske investicijske banke (EIB), dinamičnem naboru projektov ter izboljšanju regulacijskega okolja.

S 16 milijardami evrov naj bi EIB zagotovil za 240 milijard evrov naložb v infrastrukturo širokopasovnih omrežij, energije in prometa, v izobraževanje, raziskave in inovacije ter v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost. S petimi milijardami evrov iz EIB pa bi preko evropskega naložbenega sklada v sklopu hišne banke EU spodbudili 75 milijard evrov financiranja v mala in srednja podjetja z manj kot 250 zaposlenimi ter v podjetja z 250 do 3000 zaposlenimi. Pri tretjem stebru bodo pri izbiri projektov upoštevali tri merila: njihov prispevek k uresničevanju evropskih ciljev, ekonomsko vzdržnost in zrelost - izbrani bodo tisti, ki se lahko začnejo izvajati v naslednjih treh letih. Nacionalnih ali sektorskih kvot ne bo. Članice so že opredelile okoli 1000 potencialnih projektov, ki pa niso javno objavljeni. Nabor projektov, ki bo dinamičen - kadarkoli bo mogoče projekt z njega umakniti ali dodati novega, naj bi bil dorečen do sredine prihodnjega leta. Premier Miro Cerar je pred dnevi ob obisku v Bruslju med projekti, ki jih želi v načrtu Slovenija, omenil posodobitev železniškega križa, vključno z drugim tirom. Slovenija naj bi izpostavila tudi naložbe v Luki Koper in nekaj avtocestnih projektov.

Juncker je prepričan, da bo načrt prinesel naložbeni preporod Evrope. »Denar ne bo padel z neba, nimamo tiskalnika denarja. Vzpostavljamo novo arhitekturo, ki bo to omogočila,« je dejal. Avtorji načrta poudarjajo, da so naložbe poleg strukturnih reform in fiskalne odgovornosti del »krepostnega trikotnika«, ki je recept za vzdržno rast, delovna mesta in konkurenčnosti Evrope.

Po bruseljskih izračunih bi lahko naložbeni načrt v prihodnjih treh letih prispeval od 330 do 410 milijard evrov k bruto domačemu proizvodu (BDP) EU in ustvaril od milijon do 1,3 milijona delovnih mest.

Komisija bo zakonodajo za izvedbo načrta, ki ga morajo potrditi države članice EU in Evropski parlament, predlagala januarja. Evropski sklad za strateške naložbe naj bi začel delovati sredi prihodnjega leta. Juncker je članice unije pozval, naj načrt ne postane talec v političnih preigravanjih, saj so naložbe preveč nujne, ker je Evropa ujeta v naložbeno past in na tem področju močno zaostaja za ZDA.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je naložbeni načrt opisala kot most med razpoložljivostjo denarja in potrebo po investicijah, namenjen zagotavljanju varnosti investitorjem. »Najpomembneje je, da sploh razumemo, čemu je ta paket namenjen. To je le eno od orodij, s katerimi želi Evropska komisija zagnati gospodarstvo in pognati investicije v evropskem prostoru,« je dejala.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.