Ne videti?

Lahko seveda ostanemo pri dosedanjem večinskem prepričanju, da temeljni problem kapitalizma ni sistem sam, ampak njegovo naravo skvarijo le pohlepni posamezniki in skupine. Slovenija je konec poletja 2014 dobila četrto vlado – in ostala znotraj istega diskurza. Bi morali spet kazati na vlado? Lahko. A kot pravi filozof Samo Tomšič: Kapitalizem lahko obstaja brez kapitalistov, nikakor pa ne more obstajati brez proletariata, se pravi brez populacij, ki jih je mogoče nenadzorovano izkoriščati.

Danes ne gre za popravljanje kapitalizma, odpravljanje razlogov in posledic krize, ampak gre za normalne razmere in dogajanje znotraj tega sistema. Vse je v najlepšem redu, z drugimi besedami: vrednost in cena dela se zmanjšujeta in omogočata rast dobičkov, nadaljuje se globalna privatizacija javnih storitev in dobrin, nadaljuje se zmanjševanje deleža, ki ga mora kapital prispevati za delovanje držav in družb. Celo več: ni le vse v najlepšem redu, res je obdobje debelih krav.

In če smo v svojem spraševanju o razmerah v družbi in njenih težavah v družbah neenotni, vladajoče skupine že dolgo niso bile tako enotne. To tudi ni presenetljivo: skupaj jih drži močna ideologija. Kaj pa je njihova vera v neogibnost kapitalizma drugega kot ideologija? Zato sociolog Rastko Močnik tudi pravi: Politiki, ki zastopajo kompradorsko buržoazijo, nas prav zato zalivajo z moralističnimi izlivi. Prav zato širijo pravljico, da bi bilo s kapitalizmom vse v redu, če bi le bili njegovi nosilci »etični« in »moralni«. S tem poskušajo hkrati disciplinirati svoje članice in člane – in uspavati izkoriščane množice.

Zahteva po drugačni družbi in državi – torej socialni družbi in suvereni državi – je ideološka zahteva. Ja, seveda gre za ideologijo. Ni drugačne družbe brez ideološkega in političnega boja. Kdor tega ne vidi, kdor verjame, da gre le za vprašanje morale in etike in drugo puhlično navlako, naj tudi ve, da govori v jeziku in jezik prav tistega, ki naj bi se mu postavljal po robu. Da je torej prevzel govorico neke druge ideologije in da s tem sam ohranja družbena razmerja, ki naj bi jim sicer nasprotoval.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.