Privatizacija

V Mladini št. 46 direktor Heliosa Aleš Klavžar odgovarja na članek novinarja Petra Petrovčiča iz prejšnje številke, češ da je njegov zapis z »vidika časovne dimenzije nejasen«. Jaz trdim, da so Klavžarjeve trditve enoznačne in sprenevedave.

Kot je znano, je pred tremi tedni avstrijski Ring, kateremu je konzorcij državnih in privatnih prodajalcev pod vodstvom SDH letos aprila prodal Helios, v Londonu prejel prestižno nagrado »Deal of the year«. Novo vodstvo je to nagrado na celostranskih oglasih promoviralo v več slovenskih medijih. Upam, da so naši levi in desni neoliberalci doumeli, da je nagrada jasno sporočilo slovenski vladi, da je bila najmanj cena, za katero je bil Helios prodan, prenizka in da je Ring kupil odlično družbo. Knjigovodska vrednost Heliosove delnice je bila 727,38 evra. Začetna prodajna cena 600 evrov se je lani poleti nenadoma znižala na 520 evrov. Kako so se pogajali strokovno podkovani prodajalci? So imeli druge cilje? Vsekakor so oškodovali državo in delničarje Heliosa. Jim lahko zaupamo?

Z »vidika časovne dimenzije« je Ring po podpisu Kupoprodajne pogodbe s konzorcijem 16. oktobra 2013, pol leta preden je nakazal kupnino (3.4.2014), gospodaril po Heliosu. Ali je to zakonito? Ne le virtualno, tudi fizično so nekateri Ringovci sedeli v prostorih Heliosa, Heliosovci pa so večkrat odhajali na Dunaj. Vse z namenom, da se pripravi čist teren za vstop kupca. Eden glavnih špicljev je bil prav zdajšnji direktor.

V Prevzemni ponudbi in prospektu za odkup delnic družbe, ki jo je pripravila Alta invest (kdo pa drug?) aprila 2014, so v Sporazumu o poslovni združitvi (BCA), podpisan 16. oktobra 2013, zapisane zaveze Ringa. Med drugim o stopnji zaposlenosti, kjer piše, da bo ostala nespremenjena ali se celo povečala. Kakorkoli obračamo, te obveze se novi lastnik ni držal. Za tiste, ki želijo čimveč dobička spraviti v svoj žep, je najlažji in najhitrejši način zmanjšanje števila zaposlenih. Za take podvige je pač treba imeti dober želodec. Izgubil pa se je pri iskanju novih trgov in kupcev, kar dokazujejo letošnji rezultati. V tromesečju junij, julij, avgust 2014, ki velja v lakarstvu za enega boljših v letu, je prodaja za 11,9 % manjša od istega obdobja leta 2013, ko je Helios še vodila od novega lastnika močno kritizirana prejšnja uprava. Seveda ne smemo zanemariti objektivnih razlogov, kot je vojno stanje v Ukrajini, posledično slabše razmere v Rusiji. Vendar je dobro vedeti, da je nova metla to prodajno linijo kadrovsko in strokovno močno oslabila.

V Altini prevzemni ponudbi lahko najdemo še izjavo, da »prevzemnik ni in niti v prihodnje ne namerava zastaviti premoženja ciljne družbe kot zavarovanje za financiranje prevzema«. 24ur.com je 1. julija 2014 objavil vest, da je revizorska hiša Deloitte potrdila, da Helios ni financiral prevzema in da bo vodstvo skupine Helios vse nadaljne javne izjave, ki bodo v nasprotju z ugotovljenimi podatki, razumljene kot zlonamerne in škodoželjne, zato se bo družba temu primerno odzvala. Jaz zdaj sprašujem, čemu so služili podpisi večine direktorjev posameznih podjetij v skupini bivšega Heliosa marca na Dunaju (še pred prevzemom!) in aprila v Ljubljani. V teh dokumentih je omenjenih več kot sto milijonov evrov, namenjenih prav za akvizicijo Heliosa.

Mimogrede. Zaradi zlorabe notranjih informacij pri prodaji delnic Heldoma, kamor je okrog 150 zaposlenih v Heliosu vložilo delnice Heliosa, in s tem oškodovanja ostalih delničarjev, bi morala Aleša Klavžarja obravnavati vsaj protikorupcijska komisija.