Smo Slovenci suvereni?

Dr. Božo Repe ima sicer prav, ko med drugim ugotavlja, da smo z vključevanjem v Evropo nanjo prenesli tudi suverenost razpolaganja s slovenskim prostorom. Ampak zakaj bi to bilo nekaj slabega? Da smo v bivši državi Jugoslaviji bili Slovenci sami gospodar slovenskega prostora, da na primer nismo imeli skupnega ministrstva za okolje v Beogradu, kot ga sedaj imamo v Bruslju, in da je zadnja instanca odločanja o okolju in prostoru bila v Ljubljani, je bilo pravzaprav slabo. Spomnimo se samo, kako nesrečno so morali v Dobovi menjavati električne lokomotive, ker nam iz Beograda nisi mogli vsiliti skupnega tehničnega standarda. Na tem področju smo pač bili suvereni in ’se nismo dali’. Sicer je to nesrečno dejstvo odigralo pomembno vlogo pri slovenskem osamosvajanju, ker srbske lokomotive niso mogle privleči ’mitingašev’ do Ljubljane. Ampak to s tehniško odličnostjo ureditve nekega prostora nima veliko skupnega. Tudi zakonodajo s področja urejanja prostora in varstva okolja smo si pisali sami. A to je potem samo razkrilo sebičnost Slovencev, ki so hoteli biti v korak z najboljšimi in ne v korak z bratskimi narodi. Biti v korak z najboljšimi, pa je bila seveda čista utvara. To kar so na področju industrijskega varstva okolja v 70-tih in 80-tih letih ob pomoči Inštituta J. Stefan počeli v koncernu Iskra, v Ljubljanski banki in mnogih drugih gospodarskih organizacijah v Sloveniji, je bilo čista domišljavost, proizvod onesnažujočega političnega sistema, ki že zaradi tega, ker je bil onesnažujoč, ni mogel zagotavljati čistega okolja. Suverenost ti pač dovoljuje, da počneš karkoli, in če si z Balkana, pač ne moreš početi kaj pametnega. Ali bi, na primer, če nas v to ne bi prisilila širša skupna domovina Evropa, zavarovali tako velik kos (37,85 %) nacionalnega ozemlja (http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/ barometer/index_en.htm). Res je, da smo si s tem močno omejili možnosti za prostorski razvoj. Ampak to je vendar nekaj povsem zanemarljivega v primerjavi s splošno koristjo, s prispevkom, ki ga obsežno varovanje pomeni za ohranjanje biotske raznovrstnosti na Zemlji. Tudi zato je tako pomembno, da se na Balkanu oblikuje veliko naravno območje (Hrvaška je v Naturo 2000 že vključila 36,53 % državnega ozemlja, Bolgarija 34,32 %, in te številke, vključno s slovensko, iz leta v leto naraščajo - spletni naslov glej zgoraj). Tako bo Evropa lahko pokazala vsem drugim kontinentom, da tudi sama žrtvuje veliko svojega ozemlja v dobro Zemlji, njeni naravi, in ne, da v ta namen zgolj zahteva žrtve od drugih: na primer od Brazilcev, da varujejo Amazonsko območje pred gospodarskim izkoriščanjem, ali od Afričanov, da preženejo pastirje iz velikih naravnih parkov (Serengeti, Kruger itd.), od Malezije in Indonezije, da nehata krčiti džunglo in saditi oljne palme itd. In kakorkoli na to pogledamo, izguba suverenosti je v tem primeru zares nekaj pozitivnega. Konec bo balkanizacije. Nemirni del Evrope se bo umiril, ko se bo nanj vrnila samorasla narava, ko bodo po prostoru tekale samo še prosto živeče živali, med njimi tudi sedaj ogrožene. Ne bo več etničnih in verskih razprtij. Ne bo več rezanje vratov in preprodaje organov in kar je še podobnih balkanskih razvad. Zato je, spoštovani dr. Repe, vstop v EU in izguba suverenosti nekaj najboljšega, kar se je zgodilo slovenskemu narodu, kot je bilo nekaj najboljšega za Kristusu, ko so ga pribili na križ. Izginili bomo, pa kaj zato. Za nami bo ostalo veliko delo (žrtvovanje) v dobro Evrope, človeštva in Zemlje.