V Vatikanu so našli milijone evrov, ki jih do zdaj ni bilo v bilancah

»Pomembno je poudariti, da Vatikan ni v bankrotu,« je kardinal George Pell, ki je perfekt vatikanskega sekretariata za ekonomijo, napisal v Catholic Heraldu. Sveti sedež ima po njegovih besedah pomembno premoženje in investicije, le pokojninski sklad bo treba okrepiti v 15 ali 20 letih. Še več, njegova skupina, ki čisti vatikanske bilance, je ugotovila, da so finančne razmere boljše, kot je bilo videti.

Po Pellovih besedah je skupina odkrila več sto milijonov evrov, ki jih zaradi načina knjiženja, ki ni bil v skladu s sodobnimi standardi, ni bilo v bilancah. To premoženje je bilo skrito, ker so kongregacije, sveti in predvsem sekretariat države Vatikan odločno branili svojo neodvisnost. Kardinala to spominja na papeža Leona XIII., ki je poslal apostolskega poslanika na Irsko, da bi mu poročal o tamkajšnji katoliški cerkvi. Ko se je poslanik vrnil, ga je papež najprej vprašal, kako je našel irske škofe. Poslanik mu je odgovoril, da ni našel nobenega škofa, pač pa 25 papežev. Tako je tudi z vatikanskimi financami.

Probleme so držali »v hiši«, kar je bila do zdaj navada v večini institucij, sekularnih in religioznih. Le redke so se odločile zunanjemu svetu povedati, kaj se dogaja, razen, če so potrebovale posebno pomoč, razlaga George Pell. Ob tem spomni na škandal vatikanske banke v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ki ni pripomogel k odpravi molčečnosti. Spremembe so se začele šele z uveljavitvijo predpisov o preprečevanju pranja denarja na globalni ravni.

Papež Frančišek je sicer februarja letos avstralskega kardinala Georga Pella postavil za perfekta sekretariata za ekonomijo z nalogo, da finance v Vatikanu naredi bolj transparentne. Papež je namreč takoj po izvolitvi začel izvajati program finančne reforme Vatikana, ki je po besedah kardinala Pella že presegel točko, ko ni več mogoča vrnitev v »stare slabe čase«. »Veliko je še za narediti, a osnovne strukturne reforme so izvedene,« zagotavlja kardinal.

Pomemben dejavnik, da so zdaj finance Vatikana bolj pregledne, naj bi bila vzpostavitev agencije za boj proti pranju denarja (AIF), ki ima podobno nalogo kot takšni organi v zahodnih državah. Švicar René Brülhart je prvi vodja te agencije, v svoji ekipi ima mednarodne izvedence. AIF nepravilnosti in sume kaznivih dejanj sporoča pristojnim vatikanskim organom, če je potrebno tudi organov drugih držav, recimo Italije.