Finančni ministri evroobmočja o proračunih in Grčiji

Finančni ministri držav v območju evra bodo danes obravnavali ocene proračunskih osnutkov članic. Po pričakovanjih bodo najverjetneje potrdili ocene proračunov, ki jih je pripravila Evropska komisija. Ministri bodo razpravljali tudi o tem, kaj storiti z Grčijo po izteku evropskega programa pomoči konec leta.

Komisija je pri ocenjevanju skladnosti proračunov z evropskimi pravili države razdelila v tri skupine: tiste s tveganji, pretežno skladne in skladne s pravili. Tveganja je komisija ugotovila v Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji, Avstriji, na Portugalskem in na Malti. Pretežno skladne s pravili so Slovenija, Estonija, Latvija in Finska. Proračuni Nemčije, Irske, Luksemburga, Nizozemske in Slovaške pa so v skladu s pravili.

Slovenijo je komisija opozorila na izvedbo začrtanih ukrepov za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja ter pozvala k pospešitvi strukturnih fiskalnih ukrepov - zlasti k sprejetju zakona o fiskalnem pravilu in celovitem pregledu javnih izdatkov v zdravstvu. Slovenija je zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v postopku od leta 2009. Rok za njegovo odpravo, torej zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), je prihodnje leto.

Na drugem delu zasedanja finančnih ministrov bo v ospredju Grčija. Po prvotnih načrtih naj bi evroskupina danes odločila o previdnostnem posojilu za Grčijo po izteku evropskega programa pomoči, vendar se to ne bo zgodilo. Trojka mednarodnih posojilodajalcev in grške oblasti bi morali namreč do danes končati še zadnji pregled izvajanja obstoječega programa pomoči, ki bi utrl pot do dogovora o previdnostnem posojilu, vendar tega ni pričakovati. Do zapleta je prišlo, ker trojka zahteva zapolnitev vrzeli v proračunu za prihodnje leto, ki po njeni oceni znaša od dve do tri milijarde evrov, grške oblasti, soočene z grožnjo predčasnih volitev, pa zavračajo dodatne varčevalne ukrepe. To onemogoča sprostitev zadnje tranše posojila v višini 1,8 milijarde evrov v sklopu veljavnega programa in tudi dogovor o nadaljnjih korakih.

Če dokončnega dogovora trojke in grških oblasti ne bo pravočasno, je edina preostala možnost tehnično podaljšanje obstoječega programa pomoči. A tudi pri tem se zapleta. V Atenah ga želijo podaljšati za mesec ali dva, trojka za dlje časa. Rok za odločitev o podaljšanju obstoječega programa je sredina decembra, saj morajo v nekaterih članicah odločitev potrditi parlamenti, ki med prazniki ne delajo.

Konec leta se sicer izteče le evropski del programa pomoči Grčiji, ki naj bi v prihodnjih dveh letih od Mednarodnega denarnega sklada dobila še 12,6 milijarde evrov pomoči.