Pahor se je udeležil srečanja srednjeevropskih predsednikov

Predsednik Borut Pahor se v Pragi mudi na vrhu predsednikov šestih srednjeevropskih držav - višegrajske četverice (Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska) ter Slovenije in Avstrije. Pahor je na srečanju med drugim izpostavil pomen Luke Koper, ob robu vrha pa se je sešel tudi na dvostranskih pogovorih z avstrijskim kolegom Heinzem Fischerjem.

Srečanje predsednikov v Pragi je Pahor označil za enega najpomembnejših zunanjepolitičnih mejnikov Slovenije. Država se namreč po več kot 20 letih umešča v krog višegrajske skupine, saj je skupaj z Avstrijo postala partnerka višegrajske četverice na najvišji ravni.

Pahor je dejal, da imajo srednjeevropski predsedniki velika pričakovanja v zvezi s prihodnjim razvojem koprskega pristanišča, ki je pomembno tudi zanje. Poudaril je, da ima Luka Koper največji delež v Avstriji, na Madžarskem in na Slovaškem, širi pa ga tudi na Poljskem in Češkem. Svoje kolege iz Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Avstrije je ob tem opozoril, da si Koper z vidika pomembnejših investicij ali deleža ogledujejo tudi slovenski poslovni partnerji z Daljnega vzhoda. Luka Koper po njegovih besedah pomembno skrajšuje pot dobrin od pristanišča do Srednje Evrope. V prihodnjih letih bo Koper pomenil ne le velika pomorska vrata za Slovenijo, temveč tudi pomembna transportna vrata za morda vso Srednjo Evropo. »V tem smislu imamo pred seboj veliko priložnost, ki jo v svojih načrtih zdaj upošteva tudi višegrajska skupina,« je dejal po plenarnem srečanju, na katerem so največ pozornosti posvetili ravno transportu.

Pahor si je na dvostranskem srečanju z avstrijskim predsednikom Fischerjem izmenjal stališča o notranjepolitičnih razmerah, gospodarskem sodelovanju in Zahodnem Balkanu. Predsednika sta pozitivno ocenila gospodarsko sodelovanje med državama, pri čemer je Pahor izpostavil, da je Avstrija že več let zapored najpomembnejša tuja investitorka v Sloveniji. Govorila sta tudi o financiranju slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, pri čemer je Fischer Pahorju pojasnil, da je o tem govoril s pristojnimi v avstrijski vladik, in obljubil, da bo zagotovljena sistemska rešitev financiranja. Na dnevnem redu njunega pogovra je bil tudi Zahodni Balkan – predsednika sta se dogovorila za nadaljevanje srečanj v okviru trilaterale predsednikov. Predsednik Fischer je tudi izrazil interes za sodelovanje s Slovenijo glede Zahodnega Balkana v okviru procesa Brdo.

Na delovnem kosilu, ki ga je gostil češki predsednik Miloš Zeman, so imeli predsedniki priložnost za izmenjavo stališč o ključnih zunanjepolitičnih izzivih Srednje Evrope, s poudarkom na razmerah v Ukrajini in razvoju odnosov z Rusijo. Posvetili so se tudi evroatlantski perspektivi držav Zahodnega Balkana in Moldavije ter problematiki odhajanja tujih borcev v Sirijo in Irak na stran Islamske države.