Bankam milijarde, ostalim obljube in kimanje oziroma rezanje in žuganje

V četrtek je Vlada RS potrdila izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti Banke Celje, oziroma je natančneje na seji na podlagi predloga medresorske komisije iz 20. člena Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) potrdila izvedbo ukrepa za krepitev stabilnosti Banke Celje. To pomeni dokapitalizacijo in prenos tveganih postavk na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter izdajo poroštva DUTB. Vlada je na podlagi izdelane poslovne strategije za združitev družb Abanka ter Banka Celje in predloga medresorske komisije iz četrtega odstavka 20. člena ZUKSB v zvezi s to poslovno strategijo potrdila izvedbo omenjenih ukrepov, namenjenih doseganju krepitve stabilnosti Banke Celje.

Vlada je na podlagi predloga medresorske komisije odločila, da se dokapitalizacija izvede z vplačilom navadnih delnic Banke Celje v znesku 190 milijonov EUR. Vplačilo delnic se izvede z denarnim vložkom in stvarnim vložkom v obliki obveznic Republike Slovenije, in sicer 95.002.014,36 EUR v denarju in 94.997.985,64 EUR v obveznicah Republike Slovenije. Vlada se je seznanila in na podlagi predloga medresorske komisije tudi soglašala s seznamom tveganih postavk Banke Celje za prenos na DUTB.

Na isti seji je vlada sprejela Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) za leto 2015. Glede na sprejeti proračun RS za leto 2015 bo v okviru načrta APZ za leto 2015 za izvajanje ukrepov APZ namenjeno skupaj 47,2 milijonov EUR. Vlada je v sporočilu za javnost »pozabila« zapisati, da je to več kot prepolovitev predvidenih sredstev za APZ v letu 2014. V okviru sprememb načrta APZ v letih 2013 in 2014 (sprejetih na seji Vlade RS dne 13. 2. 2014) je bilo za leto 2014 namreč načrtovanih sredstev v skupni višini 104,6 milijonov EUR. Vlada torej več kot prepolavlja sredstva za APZ, in to za leto, za katerega se po izračunih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR ) predvideva 116.700 registriranih brezposelnih.

Na tej isti seji je taista vlada sprejela »informacijo o stanju na področju volonterskih pripravništev v javnem sektorju«, kjer je med drugim sprejela sklep, da »sklepanje novih pogodb o volonterskem pripravništvu v javnem sektorju vlada ne podpira« ter tudi, da »nalaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da skupaj z ostalimi ministrstvi pripravi program zaposlovanja oziroma opravljanja pripravništva iskalcev prve zaposlitve ob uporabi sredstev v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020.«

Ni kaj, vsi vemo, da ni volontersko pripravništvo nič drugega kot izkoriščanje mladih, zato se vsi skupaj lahko le strinjamo, da se ne podpira volonterskih pripravništev. Kaj pa sredstva za plačana pripravništva? Najmanj, kar si želimo, je, da bodo mladi obstali na čistini med zelo jasnim in nedvoumnim stališčem, da je volontersko pripravništvo izkoriščanje in nedoločnim datumom zbranih finančnih sredstev, ki bodo omogočila tisto, kar mladim pripada – tj. plačano pripravništvo. To bi dr. Dušan Mramor kot finančni minister in seveda tudi kot redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani zagotovo moral vedeti. Kot tudi to, da bo prepolovitev sredstev za APZ zelo kmalu udarila nazaj po javnih financah, saj na samem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarjajo, da se bo to znižanje sredstev kmalu poznalo na stopnji brezposelnosti.

Vlada je na četrtkovi seji torej jasno pokazala, katere so njene prioritete. Bančni sistem se mora »dokapitalizirati«. Pa naj stane, kar hoče.

V enem letu, tj. med decembrom 2013 in 2014, je država vložila v slovenski bančni sistem 5,3 milijarde evrov. Decembra 2013 je za dokapitalizacijo treh največjih bank, v katerih ima država lastniške deleže, namenila skupno 3,012 milijarde evrov (NLB: 1,551 milijarde evrov, NKBM: 870 milijonov evrov, Abanka: 591 milijonov evrov). Poleg tega je Vlada RS v decembru 2013 sprejela sklep o dokapitalizaciji Factor banke in Probanke v višini 454 milijonov evrov. K temu prištejmo še svežo dokapitalizacijo Banke Celje in dobimo 3,647 milijarde evrov javnih sredstev za dokapitalizacijo slovenskega bančnega sistema. Poleg tega je država izdala za okoli 1,7 milijarde evrov poroštev za obveznice, ki jih je ali še bo v zameno za prenesene slabe terjatve izdala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Kdo pa se ob teh silnih milijardah ukvarjal z nepomembnimi malimi milijoni evri za nepomembne male probleme, kot so sredstva za APZ in plačana pripravništva, kajne? Saj je zgolj ena pogodba o izvedbi stresnih testov (od spodaj navzgor), ki jo je sklenila Banka Slovenije s podjetjem Oliver Wymann 16. 8. 2013 za 11.044.874,96 EUR, več kot osemkrat več vredna, kot predlog celoletnih sredstev APZ za ukrep »spodbude za zaposlovanje« za leto 2015 višini 1.342.695 EUR ali 5,5 krat višja od skupne okvirne razpoložljive višine sredstev zadnjega javnega razpisa za plačana pripravništva na področju socialnega varstva iz aprila 2013 v višini 2.061.447,91 EUR.

Svetovalna pogodba, ki jo je DUTB sklenil s podjetjem Quartz+Co (katere nekdanji družbenik je sedaj glavni izvršni direktor DUTB), pa je medtem »zgolj« skoraj trikrat višja od teh istih celoletnih sredstev APZ za ukrep »spodbude za zaposlovanje«.

Vlada je svoje povedala. Prioritete so jasne. Bankam milijarde. Ostalim obljube in kimanje. Oziroma rezanje in žuganje o fiskalni disciplini in javnofinančnem primanjkljaju.