Smrtonosna pomoč za Ukrajino

Čeprav je v Ukrajini uradno »mir«, se že pripravlja scenografija za naslednjo, morda še bolj usodno poglavje vojne. Ameriški predstavniški dom in kongres sta namreč že potrdila Resolucijo 758 oziroma zakon o »podpori Ukrajini«, ki ZDA omogoča - v kolikor ga podpiše tudi predsednik ZDA - pošiljanje od 350 milijonov dolarjev do milijardo dolarjev vredne pomoči v obliki orožja. Ta »smrtonosna pomoč« (»lethal aid«), kot je bila opredeljena v prvotni resoluciji predstavniškega doma, pa naj bi bila, kot piše v zakonu, uporabljena za zaščito »ozemeljske celovitosti Ukrajine«.

Ruski mediji in politiki so se že odzvali, in sicer na različne načine - nekateri politiki predlagajo ponovno avtorizacijo uporabe ruske vojske v Ukrajini oziroma postopanje po doktrini »preventivnih napadov«, ki so jih v prakso uvedle ZDA, mediji pa večinoma opozarjajo, da bi bila omenjena pomoč lahko uvod v nove spopade na vzhodu Ukrajine in morda celo v tretjo svetovno vojno, za katero so nekateri analitiki sicer prepričani, da se je že začela.

Resolucija predstavniškega doma je od ZDA namreč zahtevala, da ZDA vladi Ukrajine priskrbijo »smrtonosno in nesmrtonosno pomoč v obliki opreme, storitev in šolanja, ki je potrebno za učinkovito obrambo svojega ozemlja in suverenosti«. Zakon o pomoči Ukrajini, ki je dobil tudi zeleno luč senata, sicer ne omenja več »smrtonosne pomoči«, pač pa je ta formulacija zapisana nekoliko drugače, namreč, da naj se Ukrajini zagotovi pomoč »v obliki opreme, storitev, šolanja in druge pomoči za zagotavljanje obrambe Ukrajine in zoperstavljanje ofenzivnemu orožju zaradi zagotovitve suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine« vključno s »protitankovskim orožjem in protioklepnim orožjem, protitopniškimi radarji za identifikacijo in uničenje topniških baterij, nadzorom ognja, merilci daljave ter optično in opremo za vodenje in nadzor, taktična brezpilotna letala ter opremo za varno komuniciranje...« Zakon dodatno odreja še 350 milijonov dolarjev pomoči za te namene, torej 100 milijonov v letu 2015 ter po 125 v naslednjih dveh letih. Zakon tudi poziva k dodatnim sankcijam zoper Rusijo in oblikovanje novih medijev, ki naj bi se zoperstavili ruski propagandi.

Rusko zunanje ministrstvo je ocenilo, da so s tem zakonom kongresniki in senatorji odvrgli »močno bombo« na že tako slabe rusko-ameriške odnose. »Odkrito napadalna narava zakona v podporo ukrajinski svobodi, ki sta jo brez razprave podprla oba domova ameriškega kongresa, ne more povzročiti nič drugega kot globoko obžalovanje,« je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič, ki je istočasno opozoril, da so ameriški senatorji in kongresniki pokazali »veliko gorečnost pri uničevanju temeljev za sodelovanje...« in se ob tem niso odrekli »iluzijam o učinkovitosti sankcij proti Rusiji.« »Ne bomo se vdali izsiljevanju, ne bomo izdali nacionalnih interesov in ne bomo dopustili vmešavanja v naše notranje zadeve,« je dejal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva.

Eden od prvih, ki so komentirali omenjeni ameriški zakon, je bil Mihail Jermeljanov iz leve stranke Poštena Rusija, ki je dejal, da bi se lahko zaradi te odločitve v Rusiji vrnili k nekdanjemu sklepu zgornjega doma parlamenta, da se lahko ruska vojska na ozemlju Ukrajine uporabi tudi preventivno. »Ne bi smeli čakati, da se Ukrajina oboroži in postane res nevarna...V nekaj letih se bo Ukrajina spremenila v revno in lačno državo s protirusko vlado, ki bo prebivalstvo učila, da naj sovraži Rusijo. Oboroženi bodo do zob, nepripravljenost Ukrajine in ZDA, da bi priznali Rusko federacijo v sedanjih mejah pa bo zmeraj povzročala konflikte,« je ocenil ruski poslanec.

Čeprav je pomoč Ukrajini na prvi pogled namenjena sicer legitimnim ciljem, kot je obramba državne suverenosti, pa so nekateri analitiki ob tem koraku obeh domov ZDA opozorili tudi na dvoličnost omenjene poteze. V primerih, kadar so države v boju proti terorizmu od konca hladne vojne naprej uporabljale oborožene sile tako, da je prihajalo do neproporcionalnega uničevanja civilnih ciljev, so namreč ZDA doslej praviloma obsojale takšno ravnanje in v nekaterih primerih celo enostransko ali v koaliciji »voljnih«, praviloma pa brez mandata OZN napadle države, ki so se borile proti lastnim teroristom in separatistom ter niso podpirale njihove ozemeljske celovitosti. Ozemeljsko necelovite države se zato danes razprostirajo od Bližnjega vzhoda do Balkana, le v primeru Ukrajine pa ZDA očitno znova zagovarjajo ozemeljsko celovitost, namesto da bi poudarjale »pravico do zaščite« ogroženih manjšin znotraj držav, na katero bi se tokrat - v primeru ukrajinskega vzhoda - lahko na podoben način sklicevala Rusija.

To se bo verjetno tudi zgodilo, časovni okvir pa bo verjetno določen z dotokom tuje vojaške pomoči v Ukrajino. Sistem OZN se tako sredi Evrope, kjer je nastal, počasi sesuva kakor hišica iz kart. Ameriški predsednik ima sedaj 60 dni časa, da zakon podpiše in opredeli način izvedbe dostave »smrtonosne pomoči« Ukrajini. Vendar je to samo ena od stopničk v novem oboroževalnem krogu v Ukrajini. Poleg materialne pomoči ZDA so v Ukrajino že prišli tudi kanadski vojaški policisti, ki naj bi ukrajinskim pomagali vzpostavljati red v državi. Ukrajinski predsednik je 6. decembra na svoji spletni strani objavil tudi na desetine novih tankov in oklepnikov, ki jih je medtem Ukrajina dobila v »dar« od neznanih članic zveze NATO, najverjetneje iz Madžarske, in drugih donatorjev. V vojsko so jih sprejeli s posebno svečanostjo. Gre za tanke Т-64BМ ‘Bulat’, tanke Т-64 BV, Т-72 B1, Т-72UA, Т-72A, oklepna vozila BТR-3 in BТR-4е, samohodno topništvo 2C1 in helikopterje Mi-8 in Mi-2, ki si jih je osebno ogledal predsednik države. Glede na to, da naj bi v bojih na vzhodu ukrajinska vojska izgubila več kot 60 odstotkov svojega težjega orožja, bodo tudi ta sredstva samo deloma zapolnila vrzel, ki je nastala zaradi vojne.

Zelo nenavadno »pomoč« zahoda v Ukrajini predstavljajo tudi trije tuji državljani, ki so po kratkem postopku takoj dobili ukrajinska državljanstva in zasedli mesta v novi vladi, za katero na vzhodu Ukrajine sicer niso glasovali. Ukrajinsko vodstvo je tudi napovedalo, da bo znova uvedlo splošno vojaško službo in vpoklicalo 40.000 novih vojakov ter podvojilo obrambni proračun, ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa razmišlja tudi o obnovitvi jedrskega statusa Ukrajine, ki se je jedrskemu orožju odrekla leta 1994.