Zakon o zdravljenju neplodnosti na ustavnem sodišču

Na pobudo stranke SD je 61 poslancev iz vrst SD, SMC, ZaAB, ZL in DeSUS na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Predlagatelji ustavne presoje so mnenja, da je osem členov omenjenega zakona v neskladju s 55. členom ustave, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvih svojih otrok in določa, da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine. Zakon je po njihovem mnenju prav tako neskladen s 14. členom ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, in 34. členom ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

Pobuda je v presoji ustavnega sodišča že drugič. Skupina 38 poslancev iz vrst SD, PS, DeSUS in DL je podobno storila že marca lani, a je ustavno sodišče pobudo zavrglo, saj je podpisnikom zaradi volitev prenehal poslanski mandat in niso več imeli pravnega interesa. Tudi takrat so bili pobudniki v SD, ki so s tem sledili zahtevi za ustavno presojo posameznice, ki jo je ustavno sodišče zavrnilo, ker ni imela pravnega interesa. V utemeljitvi zahteve pa so med drugim zapisali, da ima vsakdo pravico do zdravljenja neplodnosti ne glede na socialni oz. družbeni status ali osebno okoliščino.

Zakon, ki ga izpodbijajo podpisniki, je bil sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka. Po parlamentarnih volitvah in nastopu nove vlade Janeza Drnovška je bila aprila 2001 sicer sprejeta novela zakona, ki bi med drugim omogočila umetno oploditev tudi ženskam brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Vendar so volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu leta 2001 novelo večinsko zavrnili, zato ni bila uveljavljena. V ZaAB so prepričani, da se je z zavrnitvijo novele zakona na referendumu položaj samskih žensk pri odločanju o svobodnem rojstvu otroka bistveno poslabšal, referendum pa po njihovem »predstavlja enega najbolj grobih posegov v človekove pravice v sodobni slovenski zgodovini«.