Zamenjan »nagrobni spomenik« novemu mostu

Kitajska načrtuje obsežne investicije v Evropi, vendar se je ob robu vrha Kitajske in 16 držav srednje in vzhodne Evrope v Beogradu pokazalo, da bo pri tem potrebno premagovati tudi različne kulturne ovire.

Pogovori na srečanju, na katerem sodeluje tudi Slovenija, so potekali predvsem o novih investicijah Kitajske v tem delu sveta. Sprejeti so bili številni pomembni dogovori, med drugim o izgradnji železnice in avtoceste Beograd-Budimpešta, ki bi sedanje 8,5-urno potovanje med obema mestoma lahko skrajšala na samo 2,5 uri. Na sestanku so sodelovali predsedniki vlad Srbije, Kitajske, Makedonije in Madžarske, saj naj bi se izgradnja te tranzitne poti nadaljevala tudi naprej, proti Grčiji. Proga bi morala biti zgrajena v roku dveh let, koristna pa bo tudi za povezave vseh držav članic EU.

Ob srečanju na kitajsko-evropskem vrhu so v mestu izvedli izjemne varnostne ukrepe, hotel Hayat pa so »oblekli« v posebno »maskirno« preobleko, da se ne bi videlo, kdaj kitajska delegacija zapušča hotel in kdaj se vrača vanj. Ob tem pa se je pokazalo, da sodelovanje med Kitajsko in evropskimi državami ne bo tako enostavno in da bi največjo težavo lahko predstavljali – različni kulturni standardi. Prav v času sestanka na vrhu so namreč v Beogradu svečano odprli velik most v Borči, drugi takšen most preko Donave, ki so ga več let ob prispevku kitajskih finančnih institucij gradila kitajska podjetja. Že pred dnevi je največ začudenja pri novem mostu povzročilo dejstvo, da je na njem označena tudi kolesarska pot, ki pa se ob koncu mosta preprosto konča tako, da kolesarje usmeri – na avtocesto. Razlog za to je dejstvo, da most skupaj s pristopnimi cestami še vedno ni končan. Drug »lepotni« problem mostu pa je še bolj neroden. Gre za posebno marmorno ploščo, ki so jo na začetku mosta, imenovanega po velikem znanstveniku (in nekoč tudi prijatelju številnih Slovencev) Mihailu Pupinu postavili kitajski graditelji. 

Na njej je napis o izgradnji mosta in komu je posvečen v srbskem in kitajskem jeziku, vendar je njegova največja težava ta, da je videti – kakor nagrobni spomenik. »Ljudje že dva dni prihajajo sem in se križajo, ko ga vidijo. Zagotovo je kvaliteten, tega nihče ne zanika, ampak kako je videti – tega ni nikjer, razen na pokopališčih,« je dejal eden od uporabnikov mosta za srbski časnik Blic. Podobni komentarji so se pojavili tudi na družbenih omrežjih. Eden od komentatorjev je zapisal, da so »oblikovanje plošče kitajski graditelji očitno prepustili Tomislavu Nikoliću« in je s tem verjetno ciljal na nekdanji poklic grobarja, ki ga je opravljal sedanji predsednik Srbije. »Kakor da je Mihajlo Pupin vgrajen v most. Kakor da je pokopan v enem od stebrov,« je bil sarkastičen drugi. Tretji je zapisal: »Čez 50 let bodo ljudje, ki bodo stopali čez most, mislili, da je bil Mihajlo Pupin človek, ki je skočil z mosta, bogata družina pa mu je tu postavila spomenik.« Ena od uporabnic Twitterja je na to odgovorila, da so vsi kritiki samo »ljubosumni« in da ne želijo priznati, da so postavili »res lep nagrobni spomenik vsem kolesarjem, ki bodo poskusili priti čez most«. Ministrstvo za okolje je bilo po samo dveh dneh takšnih kritik prisiljeno, da – in to prav sredi kitajskega vrha z državami vzhodne in osrednje Evrope – odstrani nesrečno »darilo« in doda, da so bili za zaplete krivi »različni običaji in kultura«.