Rekordno število odločb informacijskega pooblaščenca

V letu 2014 je informacijski pooblaščenec izdal več kot 280 odločb v pritožbenih zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja, kar je največ v zadnjih desetih letih. Razlog za to leži predvsem v novi zakonodaji, novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja je namreč razširila krog zavezancev tudi na poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Novi zavezanci sicer niso dovolj seznanjeni z obveznostmi, ki jim jih nalaga zakon in praviloma zavračajo tudi posredovanje podatkov, za katere zakon določa absolutno javnost, je opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. »Dosedanji zavezanci pa so z institutom dostopa do informacij javnega značaja seznanjeni bolje, a so primeri v praksi vedno kompleksnejši in pravno vedno bolj zapleteni, zato je pritožb več kot v preteklih letih,« je pojasnila Prelesnikova, ki je funkcijo informacijske pooblaščenke julija prevzela od svoje predhodnice Nataše Pirc Musar. S Prelesnikovo smo imeli intervju v Mladini. 

Informacijski pooblaščenec je po njihovih podatkih v letu 2014 prejel več kot 300 pritožb zaradi zavrnitve posredovanja informacij javnega značaja in več kot 250 pritožb zaradi neodzivnosti zavezancev oziroma molka organa. Pri tem Prelesnikova opozarja, da to prvostopenjskih organov ne kaže v dobri luči.

Med najodmevnejšimi primeri informacijskega pooblaščenca je na primer Banka Slovenije – pooblaščenec ji je naložil razkritje podatkov iz pogodb, ki jih je sklenila za izvedbo stresnih testov v bankah. Kot prosto dostopne so določili tudi informacije o odločbah Banke Slovenije o izrednih ukrepih zoper pet poslovnih bank, ki so bile dokapitalizirane iz javnih sredstev. Ministrstvo za finance je moralo razkriti podatke o kupcu zaprte izdaje državnih obveznic, DUTB informacije iz zapisnikov sej upravnega odbora, ki se nanašajo na izbiro zunanjih svetovalcev, NKBM pa podatke o avtorskih, svetovalnih in intelektualnih storitvah. Odmevna je bila tudi odločitev pooblaščenca o tem, da mora vlada razkriti magnetogram seje, na katerem je še vlada Alenke Bratušek odločala o kandidatih za evropskega komisarja. A je vlada Mira Cerarja sprožila upravni spor, saj se z odločitvijo ne strinja.