Ali bo Islandija postala »Švica za podatke«?

Islandija postaja raj za shranjevanje in zasebnost podatkov. Ugodna geografska lega in zelo napredna zakonodaja ji omogočata, da se na svetovnem trgu postavlja kot najprimernejša država za hrambo in varovanje podatkov.

Kot piše Felix Gaedtke na AlJazeeri, nekdanje zračno oporišče zveze NATO v južnem mestu Reykjanesbaer deluje kot ogromno skladišče, vendar bodeča žica in nadzorne kamere izdajajo, da gre za več kot le skladišče. Objekt, vzpostavljen leta 2012, je namreč le eden od več podatkovnih centrov na Islandiji. Vodi ga podjetje Verne Global, ki svojim strankam omogoča hrambo podatkov na strežnikih v tem objektu.

Tate Cantrell, tehnični vodja podjetja, razlaga, zakaj je Verne Global od vseh krajev na svetu izbral ravno to malo nordijsko državo za hrambo podatkov: »Na Islandiji je situacija idealna: energija, odlična povezljivost za podatke in konstantno hladno podnebje. Islandija je bila očitna izbira.« Islandija ima obilje obnovljive energije iz geotermalnih virov in hidroelektrarn, zato je vodenje teh podatkovnih centrov stroškovno ugodno. Zalivski tok ohranja temperature na Islandiji več ali manj stabilne skozi vse leto, zato ni potrebno zagotavljati hlajenja za strežnike in računalnike.

Podatkovni centri na Islandiji imajo še eno prednost – država je v prvi fazi implementiranja najbolj naprednih zakonov na področju zasebnosti podatkov na svetu. V luči razkritij Edwarda Snowdna v zvezi z nadzorom ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), je to velika primerjalna prednost.

Mednarodni inštitut za moderne medije (IMMI) je nevladna organizacija, ki je igrala ključno vlogo v oblikovanju pravnega okvira za nove islandske zakone na področju zasebnosti podatkov. Po finančni krizi leta 2010 so v državi izbruhnili množični protesti proti korupciji in pomanjkanju transparentnosti, zato je skupina aktivistov začela delati na oblikovanju najmočnejših zakonov na področju medijev in svobode govora na svetu. Birgitta Jónsdóttir, predstavnica IMMI, ki predstavlja tudi Piratsko stranko v islandskem parlamentu, je za AlJazeero dejala, da bi Islandija morala za informacije postati to, kar je Švica za denar. IMMI je leta 2010 tako predlagal resolucijo za spremembo islandskega zakona, ki bi zagotavljal zasebnost podatkov in svobodo govora, pa tudi izjemno napreden Zakon o svobodi informacij, ki temelji na elementih iz obstoječih zakonov iz Estonije, Združenega kraljestva in Norveške. Islandski parlament je resolucijo sprejel, zdaj pa jo država postopoma implementira – več kot 50 odstotkov predloga je že bilo implementiranega.

Alix Johnson, raziskovalec iz Univerze v Kaliforniji v Santa Cruzu, pravi, da je to za Islandijo tudi poslovna priložnost. Lahko bi postala privlačno okolje za uporabo superračunalnikov in rudarjenje virtualnih valut kot je BitCoin, ker ima Islandija zaradi energetskega izobilja dobre zmožnosti za te procese.