Ponoven vzpon svastike v Ukrajini

Medtem ko so v številnih mestih po svetu v novo leto 2015 vstopili z barvitimi ognjemeti, je nekaj sto pripadnikov desničarskih gibanj in strank v Kijevu v novo leto vstopilo s povorko, v kateri so po vzoru velikih manifestacij nacistične NSDAP nosili rdečo-črne zastave in bakle. 

Vse to pa v čast Stepana Bandere, voditelja Ukrajinske uporniške armade, katerega vloga v drugi svetovni vojni pa vse do danes razplamteva strasti in številne polemike v Ukrajini, pa tudi v Rusiji. Medtem ko je za privržence strank Desni Sektor in Svoboda Stepan Bandera junak, v rusko govorečem delu države, pa tudi na Poljskem, Izraelu, v Rusiji in še v nekaterih drugih sosednjih državah nanj gledajo kakor na zločinca in kolaboranta. Bandera se je namreč boril proti Sovjetski zvezi, nato pa tudi proti nacistom, vendar je hkrati v odločilnem obdobju svojega delovanja sodeloval z nemškim okupatorjem ter v času okupacije današnje Ukrajine skupaj s pripadniki svoje organizacije izvajal etnično čiščenje in pogrome, ki so prizadeli predvsem v Ukrajini živeče Poljake, Ruse, Žide in številne druge manjšinske narode. Bandera je 30. junija 1941. v Lvovu po zgledu hrvaške marionetne NDH razglasil neodvisno ukrajinsko državo in svoj proglas končal z vzklikom »Slava zmagoviti nemški armadi in njenemu velikemu voditelju Adolfu Hitlerju!«. Njegovi pripadniki so istočasno razmetavali letake, na katerih je pisalo, da so »Moskva, Poljska, Madžarska, Židje - sovražniki« in da jih »moramo eliminirati«. Samo na področju Lvova je Bandera tudi s pomočjo nacistov v nekaj dneh dal pobiti 7000 Židov in 3000 izobraženih Poljakov. Zaradi sporov z njim in med njim in drugimi frakcijami v Ukrajini je bil Bandera nato aretiran in odpeljan v nemška taborišča, vendar so se njegovi pripadniki še naprej borili skupaj z okupatorjem. Leta 1959 so Stepana Bandero agentje KGB ubili v nemškem Münchnu, kjer se je skrival.

Tudi v tem primeru, pri poveličevanju Stepana Bandere, gre seveda za samo še dodatno manifestacijo vse večje popularnosti desničarskih gibanj in idej v zaradi državljanske vojne razdeljeni Ukrajini. Neposredno po omenjeni »paradi« v centru Kijeva je eden od svetovalcev predsednika države Petra Porošenka priznal, da imajo s pripadniki desnih gibanj še nekoliko večje težave, kot se je zdelo sicer. Svetovalec Jurij Birjukov je za televizijo Kanal 5 namreč pojasnil, da je osebno »predlagal popolno legalizacijo« vseh pripadnikov Desnega sektorja in sicer tako, da bi bili njihovi pripadniki v prihodnje zaposleni v okviru ministrstva za obrambo, vendar so vsa pogajanja - propadla. »Zavrnili so ta predlog«, je dejal Porošenkov svetovalec in dodal, da se je to zgodilo zato, ker bi ta rešitev vključevala tudi »disciplino, red, podreditev in osrednje poveljstvo«. Po njegovi oceni je to, da si oborožene paravojaške skupine v Ukrajini želijo postati zakonite, istočasno pa se ne želijo podrejati nikomur in želijo ostati popolnoma avtonomne, »neke vrste znanstvena fantastika«.

Zato je vse več dokazov, da nevarnost skrajnih desnih gibanj in paravojaških enot v Ukrajini ni pretirana in da ne gre le za rusko propagando. To dokazujejo tako njihovi simboli kot tudi ideologija in ravnanje v razmerju do manjšin v Ukrajini. Desni sektor je bil ustanovljen leta 2013 in je odigral pomembno vlogo pri pregonu Viktorja Janukoviča iz Kijeva februarja lani, takoj po sporazumu, s katerim so trije zunanji ministri skupaj s predstavniki sedanje oblasti in nekdanje opozicije ter tedanjim predsednikom Ukrajine uspeli doseči dogovor o mirni rešitvi krize. Ukrajina se je nato potopila v kaotične razmere, katerih rezultat je več tisoč mrtvih, razdeljena država, odcepitev Krima, vojna, krhko premirje, ki napoveduje nove spopade in na stotisoče beguncev ter notranje razseljenih oseb.

Enako zaskrbljujoči so podatki o uničevanju zgodovinskih spomenikov osvoboditeljev v času druge svetovne vojne ter pojavljanje nacističnih simbolov po večinoma zahodnem delu države. Val uničevanja spomenikov je dobil še posebej absurdne razsežnosti v trenutku, ko so pripadniki desnih gibanj zrušili tudi spomenik ruskemu generalu Mihailu Kotuzovu, ki je pri Borodinu premagal Napoleona. Doslej zbrani dokazi kažejo tudi na vpletenost številnih pripadnikov Desnega sektorja v zločine proti civilnemu prebivalstvu, predvsem v Donecku. Pripadniki desnega sektorja so bili tudi najbolj odgovorni za požig zgradbe sindikatov v Odesi, kjer je lani spomladi življenje izgubilo več deset rusko govorečih demonstrantov, ki so se pred nasiljem zatekli v zgradbo. V zadnjem času so na vzhodu Ukrajine pozorni tudi na napovedi Igorja Mozurja, enega od voditeljev Desnega sektorja, da bo poslal manjše skupine gverilcev na območje Donecka in Krima, da bi tam izvajali napade na vlakovne kompozicije in mostove, kaznovali »izdajalce«, ugrabljali policiste in jih nato pošiljali pred sodišča v Ukrajini ter izvajali pritisk na »kolaboratorje.«

Da so ekstremistična stališča in simboli v predvsem zahodni Ukrajini vse bolj družbeno zaželeni, pa so že pred časom ugotovili tudi poročevalci Daily Beasta. Vprašali so se, »zakaj so svastike 'vroče' v Ukrajini?« in na to dali odgovor s primerim Ostapa Stakhiva, voditelja slabo poznane politične organizacije ukrajinskih nacionalistov z imenom »Ideja nacije«, ki je dolga leta zaman populariziral ideje svoje majhne stranke. Nato pa je njen voditelj pomislil, da je morda nekaj narobe s simbolom stranke - simbolom leva, ki se vzpenja proti vrhu griča, ki je bil natisnjen na strankinem propagandnem materialu. Zato si je raje izbral nekoliko drugačen simbol - Hitlerjevo svastiko, vendar nekoliko predrugačeno. Simbol, ki si ga je Hitler izbral za simbol NSDAP leta 1920 in ki ga milijoni današnjih Evropejcev vidijo samo na en način - kot simbol uničenja in smrti. Vendar je poteza Ostapa Stakhiva v primeru Ukrajine - delovala. »Rumena svastika na črnem polju je simbol moči in duha,« je prepričan Ostap Stakhiv, ki je zahvaljujoč temu simbolu nabral precejšnje število novih privržencev. Danes ima »Ideja nacije« svoje odbore v 14 regijah in več kot 1000 aktivistov na terenu. Zanimivo je, da celo v sami Nemčiji na to dogajanje gledajo precej drugače kot v Ukrajini. Večina gledalcev kanala ZDF je namreč obsodila prizore, ki so jih posnele kamere norveških snemalcev v Ukrajini, kjer so se razločno videli prepoznavni simboli SS na čeladah nekaterih ukrajinskih bataljonov. Posnetke so naredili norveški snemalci televizije TV 2. Ker so predvsem na zahodu Ukrajine tudi okupacijo Sovjetske zveze prebivalci doživeli kot zelo mračno obdobje svoje zgodovine, so simboli nekdanje največje nasprotnice Sovjetske zveze za mnoge v zahodni Ukrajini povsem logičen izbor. Kajti kot zapiše reporter Daily Beasta, v teh časih izjemnih strasti miroljubni simboli preprosto pač »ne privlačijo množic«. Namesto miroljubnih levov se po hribih ukrajinskih političnih napetosti zato znova vzpenjajo svastike - kar pa znova in upravičeno podžiga k uporu in odporu tisti del države, ki zločinov nacistične okupacije še vedno ni pozabila.