Zakaj tako malo vemo o masakrih Boko Harama?

Minuli teden je skrajna islamska skupina Boko Haram v nigerijskem mestu Baga izvedla nov masaker nad civilisti. Število umrlih še vedno ni znano – številke se razlikujejo od 150 do 2000. Preverjene informacije je namreč izredno težko dobiti. Je to tudi razlog, da o Boko Haram slišimo tako malo?

Svetovni javnosti je skupina postala šele z ugrabitvijo čez 250 mladih dijakinj leta 2014. Prej se mednarodna skupnost niti ni ukvarjala z Boko Haram: kljub temu, da so že v letih pred tem pobili na tisoče civilistov in jih pol milijona prisilili k begu, piše Colin Freeman v Telegraphu.   

Skupina je bila ustanovljena leta 2002, prvotno z namenom nasprotovanja zahodni izobrazbi – Boko Haram v jeziku hausa pomeni »zahodna izobrazba je prepovedana«. Vodja skupine Mohamed Yusuf je v mestu Maiduguri vzpostavil verski kompleks z mošejo in islamsko šolo. Boko Haram promovira različico islama, v kateri je »haram« - prepovedano - udeleževati se katerekoli politične ali družbene aktivnosti, ki je povezana z zahodno družbo. 

Pozornost so vzbudili leta 2009, ko so začeli agresivneje zasledovati cilj zrušiti vlado in ustanoviti islamsko državo. Po vrsti napadov na policijo in vladne objekte v Maiduguriju ter spopadov na ulicah so nigerijske varnostne sile zavzele sedež organizacije in ubile Yusufa.

Čeprav so nigerijske oblasti ob smrti vodje razglasile konec delovanja organizacije, se je nasilje takrat šele začelo – pod vodstvom Abubakarja Shekausa je skupina postala še bolj radikalna in agresivna. V vojaških operacijah večinoma na severovzhodu Nigerije so ubili na tisoče ljudi, med drugim so napadli tudi sedež Organizacije združenih narodov v nigerijski prestolnici Abuji. ZDA so leta 2013 Boko Haram razglasile za teroristično organizacijo, istega leta pa je nigerijski predsednik razglasil izredne razmere v treh nigerijskih deželah, kjer so skrajneži najmočnejši.

Tokratni napad v Bagi velja za najsmrtonosnejšega do sedaj – a je dobil le malo pozornosti s strani svetovne javnosti in medijev. Teroristični analitik Max Abrahms je tvitnil: »Sramotno je, kako 2000 ljudi, ubitih v največjem masakru Boko Haram do sedaj, ni dobilo nobene medijske pozornosti.« Zahodni in afriški mediji so več pozornosti namenili solidarnostnim shodom v Parizu kot zavzetju mesta Baga, s katerim so skrajneži dobili nadzor nad skoraj celotnim predelom Borno in dejansko postajajo država. 

Težava je predvsem v tem, da pravzaprav nihče nima verodostojnih informacij o napadih. Kot piše Rishi Iyengar v časopisu Time, je nigerijska vlada dejala, da je bilo v masakru v Bagi ubitih 150 ljudi, po besedah obrambnega ministrstva pa to število vključuje tudi mnogo teroristov iz militantne skupine. A nigerijske oblasti so bile že večkrat obtožene, da skušajo zmanjšati grožnjo Boko Harama s tem, da objavljajo izjemno nizke ocene števila žrtev njihovih napadov. Po ocenah nevladne organizacije Amnesty International je bilo tokrat ubitih kar 2000 civilistov.

Toda kako lahko pride do tako različnih ocen – in zakaj ne more nihče zagotovo potrditi števila žrtev? Will Ross na BBC-ju piše, da se prve informacije o napadih pogosto pojavijo na družbenih omrežjih, a niso vedno zanesljive, nemogoče jih je tudi preveriti. V Bagi že mesece ni mobilne povezave, ker so džihadisti napadli infrastrukturo za mobilno telefonijo. Čeprav se novinarji trudijo priti v stik s pričami napadov, tudi te pogosto nimajo verodostojnih informacij. V primeru napada na Bago so govorili z moškim, ki je dva dni hodil in nato dobil prevoz s tovornjakom, da je lahko dosegel večje in bolj varno mesto Maiduguri. Ker priče bežijo, da bi si rešile življenje tudi one ne vedo dobro, kaj se dogaja v Bagi. Prenevarno je, da bi šli trupla dejansko prešteti, zato je težko verjeti komurkoli.

Pomanjkanje dostopa novinarjev do informacij v tem delu Nigerije je voda na mlin skrajnežev, a tudi te ovire skušajo nekatere nevladne organizacije preseči – Amnesty je na primer na masakre opozoril s satelitskimi posnetki, na katerih je ogromna škoda v mestu jasno razvidna.

V Nigeriji bodo februarja potekale predsedniške volitve in, kot piše Ross, so mediji in politiki na volitve osredotočeni veliko bolj kot na smrtonosne napade Boko Harama. Vladni predstavniki so glede napada v Bagi dolgo molčali. Tudi nigerijski predsednik Goodluck Jonathan se je znašel pod plazom hudih kritik, saj je napade na francoski časnik Charlie Hebdo obsodil, na napade v Bagi pa se sploh ni odzval vse do četrtka, ko je prizadeto regijo obiskal prvič po marcu leta 2013. Boko Haram se je okrepil ravno v času njegovega mandata, zato ti napadi prav gotovo niso dobra predvolilna popotnica.